Dekle ima ogrlico

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                  567

DatacijaMed l.  1920 in 1930
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo
Mere v mm  405  x  11  x  11   mm
Opis snoviBelo steklo z bisernim nanosom

Črno steklo

Nedragocena kovina rumene barve, morda nekdaj pozlačena

Ohranjenost, stanjeNa videz dobra, vendar je pozlata povsem obrabljena, kovina pa površinsko najedena
Tehnika izdelaveVlivanje stekla za oble dele ogrlice, sekanje in vrtanje steklenih paličic, nizanje in oblikovanje vmesnih kovinskih členov
ZnakNima
Slog, stilPrehod iz secesije v Art deco
LiteraturaDamjan Ovsec: ORIS  DRUŽABNEGA  ŽIVLJENJA V LJUBLJANI OD ZAČETKA DVAJSETEGA STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE, l. 1979,  str. 96, 97, 98
Opombe, zgodovinaOgrlica ima za svoj čas nastanka zelo sodobno zaponko na navoj. Pričeli so jih namreč uporabljati  šele v poznih dvajsetih letih. Lahko so okrogle, ovalne ali tubaste oblike.

V času med obema vojnama so se tradicionalnim oblikam zabave in druženja, za kamor  so si Ljubljančanke lahko nadele lepšo obleko in boljši nakit,  pridružile tudi filmske predstave. Sprva nemi  in po l. 1930 tudi zvočni filmi, so popestrili dogajanje, hkrati pa nedvomno imeli svoj “filmski vpliv” tudi na vsakdanje življenje, ideje, obnašanje, modo, “šlagerje” ipd.   Oglasi so vabili na “izvrstne velefilme, ki si jih mora vsakdo ogledati” in videti  “dražestne igralke” , ki nastopajo v njem.      Zanimivo, da so na pr. dekleta sprva lahko hodila v kino le v spremstvu gardedame, ki je morala biti zraven tudi, če je šlo dekle na predstavo s svojim zaročencem.

Vsekakor je kino pomenil novo obliko v tem, da so bili tu v dvorani zbrani predstavniki vseh slojev, saj so bile  cene vsem dostopne,  dogodki na platnu pa so zanimali vsakega. To je bila torej množična zabava. Bogatejši tudi niso mogli izstopati z izbiro sedežev.