EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 410
| Datacija | Konec 19. stol. Datacija določena na osnovi dolžine igle, načina pritrditve igle na podlago, ter zaprtega ležišča kamnov, ki ni prosojen za svetlobo. |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Glede na granate morda češka proizvodnja znotraj Avstroogrske |
| Mere v mm | 38 x 23 x 13 |
| Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina rumene barve Pravi ali nepravi granati |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra. Hrapava površina sicer brušenih kamnov morda nakazuje, da so le-ti sintetični. |
| Tehnika izdelave | Strojna preša, ročno vlaganje kamenčkov na krapne |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Secesija |
| Literatura | Miha Jezeršek: DRAGULJI, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2005, str. 13, 15, 105 Carbunculus Granatus, Cataloque of the exhibition, Praha 2002, str. 16,17,24 |
| Opombe, zgodovina | Izraz “granat”, ki ga uporabljamo Slovenci, je prevzet iz latinščine. Njihovo celotno poimenovanje je Carbunkulus Granatus, kar prevedeno pomeni “ognjeno zrno”. Barva granatov resnično izgleda kot žareče oglje, enkrat z bolj vijoličnim, drugič z bolj rjavim pridihom. Gemologi bi temu opisu dodali še marsikaj, vendar je res, da pri nas srečujemo v nakitu skoraj izključno rdeče granate. Obstaja pa, poleg drugih posebnosti, celo mavrični granat, doma v Mehiki. Na naših tleh so granati znameniti predvsem zaradi izjemnega arheološkega najdišča Lajh v Kranju iz obdobja preseljevanja ljudstev (5. in 6. stoletje). Najdeni so mnogi uporabni in nakitni predmeti, okrašeni z granati, najpogosteje z vijoličastimi granati – amaldini. Kranj je v tistem času bil pomembna postojanka vzhodnogotskega in langobardskega kraljestva v Italiji. Značilno za najdbo nakita, izdelanega po takratni germanski maniri, so celični prostori, izpolnjeni z granati in nato hkrati z zlato podlago oz. celičnimi obodi brušeni v gladke ravne ploskve. Ravne ploskve v celičnih prostorih so pogosto še podložene z zlato folijo z mrežastim vzorcem, kar bleščanje kamnov še poveča. Poleg ravnih granatnih ploskev lahko pri tem nakitu vidimo tudi oblo (kabošon) brušenje, medtem ko fasetiranja ( rombasto ali drugo stopničasto brušenje) granatov niso poznali ali pa ne uporabljali. |
