Zlatordeča zaponka za teto Bredo

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                           1370

DatacijaOk. l. 2010
Avtor in naslovOblikovalec:  Maruška Bernotova,  Milevsko,  Češka republika

Modelar:    Maruška Bernotova,  Milevsko,  Češka republika

Delavnica, porekloZlatarska in restavratorska delavnica Milevsko
Mere v mm35   x   38   x   7    mm
Opis snoviZloščena medenina

Tkanina sintetičnega izvora v rdeči in srebrni barvi

Podlaga iz črnega bombaža

Površinska zaščita

Ohranjenost, stanjeOdlična
Tehnika izdelavePopolnoma ročno oblikovanje in izdelovanje
Znak
Slog, stilUnikatno oblikovanje
Literatura
Opombe, zgodovinaSčasoma postaneš mama, teta, babica in  stara teta. In se zgodi, da pranečakinja, fakultetno izobražena restavratorka dragocenih kovin (Praga), izdela broško prav zate. Tako kot počasi  postaneš babica in stara teta, zori in se spreminja tudi odnos do nakita. Že v svojih otroških in potem najstniških letih, sem nakit redno nosila, od vsega najraje srebro in bižuterijo. Sprva je moja pozornost veljala predvsem koraldam, obeskom in zapestnicam, sedaj pa je že dolgo zame najlepši kos nakita broška. Je del obleke in ne človekovega telesa, je pravi “kulturni dodatek”. To je izraz, ki ga sicer arhitekti uporabljajo za dekorativne elemente v prostoru, kot so slike, kipi, vaze, … , po moje pa se zelo poda tudi nakitu, zlasti broškam. Še tako uniformirano oblačilo dobi močno osebno noto z lastno izbranimi dodatki. Tako je pri meni nakit sčasoma postal oblačilo. Nekaj, kar se obleče vsak dan, tudi če sem doma in me nihče ne gleda. Zanj pravim, da si ga “oblečem” in ne da si ga “nadenem” ali “gor dam”. Še vedno sem mnenja, da je ženska brez dodatkov (nakita, rutke, cveta, …) podobna sobi, v kateri ni nobene slike ali drugega okrasnega elementa.

 

Torej, jaz nosim nakit. Ker se roke z leti čudno spremenijo, je bilo treba drobne prstane zamenjati z masivnimi, velikimi, ki optično pomanjšajo členke in preusmerjajo pozornost.. Zapestnice so postale širše in več jih je sočasno, da pokrijejo nekaj sončnih madežev na koži, dobro premišljene ogrlice pa skrijejo kako gubico pod vratom. Tako je sedaj edina, ki je le v funkciji lepote in ni še v kakšni “službi”  –   broška.

Broško in misli  je v muzej prispevala Breda Bernot Guzelj.