Broška za narodno nošo

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :      406

Datacija Od  1872  do izteka stoletja.   Starost ponovno določa dolžina igle in oblika vrtljivega dela zaponke.
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo Avstroogrska,  Linz
Mere v mm 32 x 26 x 15
Opis snovi Pozlačeno srebro čistine 750/1000

Emajl

Steklena kroglica

Ohranjenost, stanje Dobra. Pozlata je delno oguljena, emajl delno okrušen.
Tehnika izdelave Tehnika strojne preše in kalupa, ročno cizeliranje in nanašanje emajla
Znak B  AI
Slog, stil Bidermajer stil, tako priljubljen, da so ga izdelovali še v začetku 20.stol.
Literatura Janja Žagar: OBLAČILNA KULTURA DELAVCEV V LJUBLJANI MED 1. IN 2. SVETOVNO VOJNO, str. 72

Za žig: Jan Divis – Silberstempel aus aller Welt str.  50, štev. 80. Veljaven žig za Avstroogesko v času med 1872 in 1902.  B  je oznaka za Linz.

Opombe, zgodovina Konec 19. stoletja so izražali narodno pripadnost z obleko po kmečkem vzoru tudi meščani. Obdobje med obema vojnama je le sledilo temu. “Narodne noše” niso s ponosom oblačili le premožni kmetje, ampak tudi meščani in še raje meščanke, žene trgovcev, obrtnikov in druge, med njimi tudi nekatere delavke.  Bile so izraz pripadnosti slovenstvu in tudi izraz prestiža. Vsaka meščanska družina, ki je kaj dala nase, si je dala napraviti vsaj eno narodno nošo. Delavci in delavke so imeli narodno nošo le, če so jo dedovali, v manjši meri pa so jih delavke tudi same šivale.

Poleg obleke in pokrivala , je narodna noša obvezno imela tudi kovinske dodatke. Pri ženskah so to bili sklepanci in broške za spenjanje rut na prsih, včasih tudi uhani,  pri moških pa bogata verižica z žepno uro in okraski.

Broška, pogosto imenovana tudi “Planika” je bila za kompletiranje narodne noše najbolj zaželjena in iskana.

Prav tole pa so si nekoč za ta namen kupili v družini Zrimšek, doma iz okolice Tržiča.