EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1135
| Datacija | Med 1872 in 1919 . Oblika zapirala nakazuje 19. stoletje |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska, morda Reka. Prav taka broška je namreč na naslovnici knjige MORČIĆ, s podnaslovom Riječki izvor |
| Mere v mm | 37 x 32 x 19 |
| Opis snovi | Pozlačeno srebro čistine 750/1000 Črn in bel emajl Rdeča korala Rdeč kamenček na turbanu |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra. Bel emajl na turbanu drobno okrušen. |
| Tehnika izdelave | Vlivanje v kalup, ročno nanašanje emajla in vstavljanje korale in kamenčka |
| Znak | 750 za čistino srebra, ter avstroogrski žig za male izdelke s to čistino v času od 1. 4. 1872 pa do razpada monarhije. Žig z levjo glavo predvideva tudi oznako mesta nastanka, vendar je v tem primeru povsem nečitljiva. |
| Slog, stil | Morček, murenček, murček, črnček, moro, morčič ….. stil |
| Literatura | Theodor de Canziani: MORČIĆ, 3.prošireno izdanje, Rijeka 2011 za žig: Jan Divis: Silberstempel aus aller Welt, str. 140, štev. 983 |
| Opombe, zgodovina | Imena, ki jih Slovenci uporabljamo za ta tip nakita dajejo vtis, da gre zaradi negroidnega oblikovanju človeške glave in oprsja za črnca, zamorca. V resnici gre za Maura, arabca s turbanom na glavi. Lik srečamo na uhanih že v mikenski kulturi, ter nato v različnih oblikah v stari Grčiji, Etruriji, starem Rimu, kasni antiki in Bizancu, na tleh tatarskih in turških osvajanj, pa vse do Benetk in Reke v 18.stol, vse do danes. Današnji turban je lik dobil šele v 18.stol, skladno s tedanjo orientalsko modo. Do takrat je morček bil le predmet moške uporabe in bolj amulet, zaščitnik pred sovražnikom in zlemi silami in simbol hrabrosti, kot pa nakit. S koncem sredozemskih bitk s temnopoltimi berberskimi in alžirskimi gusarji in koncem turških vpadov je zatonila tudi njegova prvotna simbolnost. Iz zaščitnika se je v 18.stol. spremenil v okraševalca, iz le moškega nakita pa prešel tudi na ženskega. |
