Rdeča zvezda 2 x

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                  428  in  1048

DatacijaTretja četrtina 20. stoletja
Avtor in naslov
Delavnica, porekloJugoslavija, Srbija, MEGAPLAST   D. MILANOVAC

Jugoslavija,  Slovenija, AUREA  CELJE

Mere v mm25  x  25  x  8  mm

24  x  24  x  9  mm

Opis snoviPosrebrena nedrag. kovina rjave barve, pozlačena zaponka na navoj

Kromirana nedragocena kovina, pozlačena zaponka na navoj

Guilloche emajl

Ohranjenost, stanjeZelo dobra.
Tehnika izdelaveVlivanje v kalup, brazdanje zgornje površine v obliki žarkov za podlago rdečemu prosojnemu emajlu (guilloche emajl )
ZnakMEGAPLAST   D. MILANOVAC

AUREA  CELJE

Slog, stil Pripadnostni znak, vojaška oznaka
LiteraturaMarko Pušavec:  Diplomsko delo  PARTIZAN KOT UDELEŽENEC NOV 1941  –  1945

Časopis Dnevnik  z  dne  4.3.1010,    Prstan in smrt

Opombe, zgodovinaV SFRJ je bila rdeča peterokraka zvezda simbol upora proti nacizmu in fašizmu. Njeni začetki v evropskem merilu pa najverjetneje sovpadajo z rusko državljansko vojno in koncem 1. svetovne vojne.      V času 2. svetovne vojne je Vrhovni štab  odredil, da morajo partizani na vsem ozemlju Jugoslavije nositi na kapah antifašistično rdečo zvezdo, slovenski partizani pa pod njo še slovensko trobojnico, dolgo 3 in široko 1,5 cm.      Kmalu za tem je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet izdalo svojo odredbo, po kateri slovenski partizani nosijo 4 cm dolgo in 2 cm široko slovensko trobojnico z rdečo peterokrako zvezdo premera 3 cm v sredini.           Po italijanski okupaciji so slovenski partizani opustili vse znake na kapah, razen rdeče peterokrake zvezde.       Realnost med vojno je seveda te odredbe pogosto obšla, saj uradnih uniform, čepic in oznak skoraj ni bilo, vsak vojak se je moral znajti po svoje. Tako vidimo tudi doma izvezene in iz rdečega blaga izrezane in ročno prišite.

Po vojni je kovinska peterokraka zvezda bila obvezna na sivozelenih vojaških kapah jugoslovanskih vojaških obveznikov in včasih tudi na modrih pionirskih čepicah.

Spoštujemo in se zavedamo  vseh dobrobiti narodno-osvododilne vojne, ki je potekala s temi simboli na čelu. Verjamemo, da tudi naše današnje samostojne države brez nje nebi bilo. So se pa za paravanom rdeče zvezde zlasti po vojni dogajale tudi grde stvari, nekatere od njih pa odkrivamo šele sedaj: ” Ena najbolj pretresljivih podob, ki so jih preiskovalci rova v Hudi Jami novinarjem in množici drugih obiskovalcev pokazali včeraj, je podoba, na kateri je med ostanki zobovja mogoče videti zlat poročni prstan, ki ga je žrtev očitno tja skrila pred morilci. Na njem je vgravirano C. P.  4.12.1937. “