EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1187
| Datacija | Po hišnem izročilu sta prstana par in iz časa okrog 1. svetovne vojne |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm | Moški prstan: Premer 24, širina 8, debelina 1,5 Ženski prstan: Premer 21, širina 8, debelina 1,5 |
| Opis snovi | Medenina, morda nekdaj pozlačena |
| Ohranjenost, stanje | |
| Tehnika izdelave | Strojno oblikovanje kovine |
| Znak | 585 in 14 Žig 585 je znak za 14 karatno zlato, kar ta izdelek ni. Tudi če je šlo za pozlato, je žig neustrezen in zavajajoč. Znak 14 bi lahko pomenil hitro poroko pred odhodom na fronto, kar ni bil redek primer. |
| Slog, stil | Poročni nakit, morda celo nakit pred odhodom na 1. svet. vojno |
| Literatura | Milena Miklavčič: OGENJ, RIT IN KAČE, NISO ZA IGRAČE, 2. knjiga, str 35 |
| Opombe, zgodovina | Zakonca sta vojno preživela. Doma sta bila iz okolice Šentvida pri Stični. Poročni prstani so na vsakem koraku delili usodo s svojimi lastniki. Zaradi njihove čustvene in ne le materialne vrednosti so dogodki, povezani z njimi, nepozabni. Med vojnami so se z dragocenostmi godile grde stvari, eno, manj strašno, vendar za vpletene nepozabno, pa nam je v zgornji knjigi opisala Francka: Po koncu 2. svetovne vojne sta se z materjo vračali z vlakom iz nemškega taborišča domov. Zaradi hude lakote, je njena mama na vlaku žrtvovala poročni prstan in ga zamenjala za 3 tanke rezine črnega, že plesnivega kruha. Zelo pogost material za izdelavo poročnih prstanov še dolgo po 1. svetovni vojni so bili patroni za vojaško puško. Taka poročna prstana sta imela tudi starša Matjan Fani iz okolice Grosuplja, ki sta se poročila v poznih tridesetih letih 20. stoletja. |
