EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1557
| Datacija | Sredina 2o. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Zahodna Nemčija |
| Mere v cm | 3,5 x 3,9 x 0,8 cm |
| Opis snovi | Pobarvana prešana plastika Nedragocena kovina za zaponko |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Strojno stiskanje plastike, ročno barvanje, sestavljanje |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Otroški nakit , pravljični motiv |
| Literatura, vir | Wikipedia, otroški spomin Č.B. roj. 1946 iz Ljubljane |
| Opombe, zgodovina | Broška prikazuje pravljično zgodbo srednjeveškega mesta Hameln na spodnjem Saškem, Nemčija. Nam, navajenim na prijazne pravljice s srečnim koncem, se zgodba ne zdi prav nič pravljična. Domačini pa jo gojijo, izdajajo otroške knjige z naslovom Rattenfenger in jo darujejo okrog, zlasti otrokom. Tudi meni jo je poklonila ena “nemška teta”, vendar je nisem imela rada in je žal nisem ohranila. Gre pa zelo skrajšano nekako takole: Mesto je bilo v srednjem veku prepolno podgan. Nikakor se jih niso uspeli rešiti, zato so sprejeli idejo, da rešitev prepustijo mladeniču, ki je prekrasno igral na piščal. Njegovo igranje je bilo tako lepo, da mu je vse sledilo, morda tudi podgane? Če mu uspe, so mu obljubili bogato plačilo. Mladenič je res piskajoč obšel vse mestne ulice, podgane pa so mu sledile kot začarane v reko Weser in potonile. Mesto je bilo rešeno, mestni možje pa so pojedli obljubo in mladeniču usluge niso hoteli plačati. Maščeval se je tako, da je piskajoč ponovil obhod po vseh ulicah, zbral za seboj vse mestne otroke in jih prav tako odpeljal v reko. Rešili so se le gluhi otroci, ki lepe melodije niso slišali. Različico te ljudske povesti sta napisala tudi brata Grimm in postala je priljubljena po vsem svetu; je tudi predmet dobro znanih pesmi Johanna von Goetheja in Roberta Browninga. Poleti vsako nedeljo pravljico uprizarjajo igralci v mestnem jedru. |
