EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 447
| Datacija | Začetek 20.stol. |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska, verjetno delavnice v okolici Gablonza, današnji Jablonec na Češkem |
| Mere v mm | 25 x 23 x 7 |
| Opis snovi | Steklo , žica iz nedragocene kovine srebrne barve |
| Ohranjenost, stanje | Dobra. Bel srček je pri vrhu okrušen |
| Tehnika izdelave | V kalup prešano steklo, ročno zankanje in oblikovanje žice |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Slog in čas narodnega prebujanja in demonstrativnega nošenja slovenskih barv na pasovih, vezalkah, nakitu, … |
| Literatura | Janja Žagar: OBLAČILNA KULTURA delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno, str. 72 (o kranjski noši) Tomaž Budkovič: BOHINJ 1914 – 1918, Med fronto in zaledjem (fotografija nabora l. 1914) Ksaver Meško: OTILIJA, Izbrano delo, 3. knjiga, Celje 1958, str. 126 |
| Opombe, zgodovina | Od sredine 19. stoletja dalje se je narodna zavest, torej zavest o pripadnosti slovenstvu, izražala navzven tudi z obleko. Slovenski nemškutarji so l. 1850 opredeljevali meščansko modno oblačenje kot “nemško”, naš kmet pa jim je bil tudi zavoljo nasprotnega oblačilnega videza , “Slovenec”. Takšen kmečki oblačilni videz je tako pomenil enega od sestavnih delov narodne identitete in je neogibno moral priti v zvezo s slovenskim narodnim gibanjem. Le-to je t.im. “kranjsko nošo ali “narodsko(no) ” obleko uporabljalo skupaj s še kako sestavino narodne identitete na kulturnem, posredno pa tudi na političnem torišču. K očitnemu razlikovanju pripadnikov obeh narodnosti so doprinesle tudi barve. Slovenci so svoje narodne barve javno nosili na okrasnih trakovih (celo na naboru za avstroogrsko vojsko), vezalkah, pentljah na sklepancih, …, in manj javno na skritih mestih, kot je na primer medaljon na moški verižici za žepno uro v naši zbirki. Tu srečamo tudi primerke ženskega nakita, zlasti brošk v nacionalnih barvah, ki niso slučajno belo-modro-rdeče, ampak nosijo sporočilo. Ksaver Meško, pisatelj in župnik, nam je leta 1917 takole opisal svojo srednješolsko ljubezen: Obraz ji je bil cvetoč kakor mak v prvem razcvetu, telo razvito v najskladnejših oblikah, mehko in prožno, vse kipeče od mladosti, zdravja in moči. Ob govorjenju so se ji med sočnimi ustnicami belili zobje, kakor bi se lesketal sneg izza krvavih rož. Trak v narodnih barvah se ji je vil okrog pasu, dolge pentlje ob strani so ji pri naglem, prožnem hodu plehetale. V primeru naše zaponke in tudi drugih brošk, verjetno češkega izvora, smo imeli srečo, da imajo Čehi, kot vodilni proizvajalci nakita v tistem času , enake nacionalne barve. Tudi oni so nosili in izdelovali belo-moder-rdeč nakit z namenom narodnega ozaveščanja in izrekanja.
|
