Pipa in tobak

Kategorija:

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                                      1365

Datacija1920  do  1930
Avtor in naslov
Delavnica, porekloNemčija ?
Mere v cm11,7   x  3,4   x  3   cm
Opis snoviKorenina šipka    ( Briarwood tree )       ?

Bakelit

Medenina

Ohranjenost, stanjeDobra
Tehnika izdelaveStrojno in ročno oblikovanje lesa, vlivanje bakelita in medenine, sestavljanje.Nima
ZnakNima
Slog, stilKadilski pripomočki
LiteraturaMilica Križanac: ARS FUMANDI, Muzel primenjene umetnosti Beograd, l. 2007, str. 61

Marija Živković: DIM, Priča o duhanu, Etnografski muzej Zagreb, l. 2015, str. 9 do 13

Ralf Čeplak: OBČINA CERKNICA, str. 116 in 119

Opombe, zgodovinaEvropejci so se srečali s tobakom konec 15. stoletja. Člani  posadke na ladji Krištofa Kolumba so med postankom na Kubi opazili kajenje tobaka pri domorodcih in se čudili njegovemu učinku na vedenje ljudi. Nekdo v posadki je tobak prinesel domov in  po povratku v Španijo javno demonstriral njegovo uživanje. Oblast ga je obsodila poganstva in zaprla. Tako so tobak zares začeli uporabljati v Evropi šele v drugi polovici 16. stoletja.

Tobak je enoletna rastlina s 6o vrstami, od katerih velika večina izvira iz Amerike. Le dve vrsti pa sta postali resnično pomembni za gojenje in masovno uporabo. Del vsakodnevnega življenja je  postal v drugi polovici 17. stoletja, najprej med mornarji, aristokracijo in vojaščino. Sprva so ga uporabljali v terapevtske namene , skoraj kot čudodelno zdravilo za vrsto bolezni in težav,   in ne kot sredstvo za uživanje. Od 19. stoletja dalje pa je tobak le še sredstvo za uživanje in le izjemoma za zaščitno sredstvo ( proti koleri ).

Nekako do 30-tih let dvajsetega stoletja je bil tobak priljubljena razvada tudi na Cerkniškem. Najbolj razširjeno je bilo čikanje tobaka in nato pljuvanje po tleh.    Čikale so tudi redke ženske in so za “šnof tobak” imele majhne roževinaste škatljice.         V Trenti pa je moral ženin, ki je bil oklican, kupiti tobačnico s tobakom za njuhanje (šnjuf tobak ), da ga je ponujal vsakomur, ki ga je srečal.

Naša pipa izhaja iz zbirke in tudi lastne uporabe akad. slikarja Miloša Požarja, roj. 1925, iz Ljubljane.