EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 77 in 24
| Datacija | Okrog L. 1900 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska |
| Mere v cm | Verižica : 33 x 0,6 x 0,4 Zapenjalni obroč : 2,4 x 2,3 x 0,4 cm 38 x 0,3 x 0,2 cm |
| Opis snovi | Srebro |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra. |
| Tehnika izdelave | Strojna obdelava kovine, sestavljanje |
| Znak | A ter še vsaj 3 neprepoznani žigi dva neprepoznana žiga |
| Slog, stil | Urni pridatki |
| Literatura | Vlasta Terezija Komac: ZAKLADNICA BOVŠKE PRETEKLOSTI, l. 2oo3, str. 67 Karla Oder: Občina RAVNE NA KOROŠKEM, str. 220 Iz Male Nedelje zapis na strani 180 |
| Opombe, zgodovina | Verjetno v vsej naši zgodovini ni moškega nakita, ki bi bil tako razkazovan, razširjen in zaželjen, kot so bile verižice za uro. Noben popis pražnje oblečenega moškega, pa naj se nanaša na kateri koli delček s Slovenci poseljenega ozemlja, ne izpusti tudi omembe kakršnekoli verižice za uro. Najbolj zaželjene in cenjene so bile srebrne, saj so zlate bile večini nedosegljive. Za okolico Bovca najdemo opis: Moški telovnik je imel žep, v katerem je imela mesto žepna ura, ki je dajala še posebno imeniten vtis, če je bila na srebrni verižici. Na Ravnah so moški imeli na telovnikih pripete tanke srebrne verižice; le redki premožni rudarji pa so nosili verižice iz srebrnih tolarjev. Še redkejši so nosili težke verižice s srebrno uro v žepu telovnika. V času Kraljevine SHS pa so začeli nositi ročne ure. “Moški v Mali Nedelji so imeli telovnik, pruslek, spredaj navadno iz žameta modre ali rdeče barve, ali pa rožaste. Zapenjali so ga s koščenimi, podolgovatimi gumbi. K pražnji obleki je spadala srebrna verižica na prusleku, “vurin lanček”.” Zgornja, težja verižica je bila last Antona Zvonimirja Bernota, roj. 1879 v Ljubljani, znanega slovenskega politika in novinarja v času med obema vojnama. K verižici je sodila velika srebrna Omega žepna ura, ki gre iz roda v rod po moški liniji potomcev, verižica, zanimivo, pa po ženski. Tudi Zvonimir sam ju ni nosil skupaj. |
