Katina verižica kratka

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                  1208

DatacijaOk. l. 1915
Avtor in naslov
Delavnica, porekloItalija ?
Mere v cmVerižica:   dolžina 40,   debelina  0,2   cm
Opis snovi18 karatno zlato
Ohranjenost, stanjeOdlična
Tehnika izdelaveRočne zlatarske tehnike . Izredno pletivo, zelo redko videno.
ZnakIzdelek ima 4  neprepoznane žige
Slog, stilŽenska verižica kratka
LiteraturaAnton Slomšek: BLAŽE IN NEŽICA V NEDELJSKI ŠOLI, Celovec l. 1857
Opombe, zgodovinaVerižica je dediščina po sorodstveno povezanih učiteljskih družinah Požar in Sušelj iz Tržaškega zaledja. Sušelj Katarina je na njej nosila “medaljon Kati”, tudi del tega muzeja.

Med Slovenci v 19 . in začetku 20. stoletja najdemo ohranjenega le malo zlatega nakita. Še posebno na podeželju. Če odmislimo zlatnino, ki bi bila morda pretopljena in predelana, je razlog predvsem v tem, da je kmečkemu  prebivalstvu bila cenovno  težko dosegljiva, hkrati pa naravnost odsvetovana. Cerkev je v svojih napotkih in naukih zavestno ohranjala razlike med stanovi, ter otrokom in odraslim predpisovala način oblačenja in tudi krašenja. O tem je veliko virov, tokrat pa povzemamo Antona Slomška:

” Ženke poskrbe za snažnost po  hiši, pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, ne razkodrane, grejo posledne spat, in morajo perve vstati, da se jim ni vpričo moških vmivati in opletati. Svetlih uhan nobena pametna kmetiška ne nosi, tobaka ne šnofa, še manj kadi. Nesnažna ženska pri hiši, še tako bogata, in pa svinja z zlatimi uhani.      “Nič boljšega ni”, sveti Duh govori, “kakor čedna duša”. Kar je svetlo sonce na svetlem nebu celem svetu, je dobra ženska svoji hiši  –  svetla luč in zlati steber.”

Kot je vidno tu, se tudi sicer v naši kulturi pojavlja zlato predvsem simbolno in v prenešenem smislu (v pregovorih, modrostih in ljudskih pesmih).