EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1015
| Datacija | L. 1922 |
|---|---|
| Avtor in naslov | Dolinar ? |
| Delavnica, poreklo | V. PECINA, TURNOV |
| Mere v mm | 37 x 50 x 5 mm |
| Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina rjave barve |
| Ohranjenost, stanje | Srednja. Pozlata je obrabljena, na obrabljenih delih so sledi “volka” |
| Tehnika izdelave | Strojno prešanje pločevine, varjenje, zlatenje |
| Znak | JUGOSLAVENSKI SVESOKOLSKI SLET U LJUBLJANI 1922 DOLINAR V. PECINA TURNOV |
| Slog, stil | Priložnostne zaponke |
| Literatura | Bojan Breznik, Miroslav Osojnik: ZGODOVINA SOKOLSKE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI IN NA KOROŠKEM Pokrajinski muzej Celje 1995: TO IN ONO O meščanstvu v provinci, str. 30 |
| Opombe, zgodovina | Prvo slovensko telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno že leta 1863 v Ljubljani. Poudarjalo je pomen vadbe za telesni, duševni in moralni razvoj, pomen izobraževanja in narodne vzgoje. Tako so Sokoli bili v času avstroogrske nadvlade pomembni narodni buditelji. Do 1. svetovne vojne je na naših tleh bilo že 82 društev. Po 1. svetovni vojni se je gibanje nadaljevalo, ustanovljena je bila tudi Jugoslovanska sokolska zveza s sedežem v Beogradu. Sokoli so organizirano delovali do 2. svetovne vojne. Telovadna društva Sokol, pa so poleg navedenih ciljev , nudila svojim članom tudi obilo možnosti za zabavo. Tako je na primer celjski Sokol v prvem desetletju svojega obstoja veliko bolj kot za telovadbo, skrbel za organizacijo različnih družabnih, plesno-glasbenih prireditev. Narodni dnevnik je ob dvajsetletnico Sokola (l. 1910) zapisal, da je notranje društveno delovanje, kar se telovadbe tiče “jako slabo”, da pa je na drugi strani Sokol “izdatno pripomogel k razvoju družabnega življenja v Celju. ” Neprekosljiv pa je bil Sokol v prirejanju raznih reprezentacijskih slavnosti. |
