Damska verižica za uro

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     1141

Datacija Verjetno zadnja četrtina 19. stol.
Avtor in naslov Regina Antosiewicz, roj. de Calvi
Delavnica, poreklo Avstroogrska, ozemlje današnje Slovenije
Mere v  cm 123  x  0,8  x  0,8   cm
Opis snovi Ženski lasje, pobarvan kovinski karabin
Ohranjenost Presenetljivo dobra
Tehnika izdelave Ročno spletanje in povezovanje
Znak Nima
Slog, stil Nakit iz las, sentimentalni nakit
Literatura Jeanenne Bell: OLD JEWELRY, 7. izdaja, str. 31, 32, 42, 43, 62

Sok J. : OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH, Etnološka topografija ozemlja  – 20. stoletje

Opombe,

zgodovina

Verižica za verjetno žensko žepno uro, je družinski izdelek in dediščina iz roda v rod. Ohranjena sta 2 izdelka, poleg verižice še krajši, verjetno za ovratnico. Predvideva se, da je oba izdelka spletla Regina de Calvi, po rodu Italijanka, poročena s polskim oficirjem Antosiewiczem. Živela sta na našem ozemlju, njun rod pa se pri nas nadaljuje s priimki Antosievicz, Benčina, Coroli …

Oba izdelka, verižico in ovratnico, je našemu muzeju podarila gospa Coroli,  roj. Antosiewicz, iz Ljubljane.

Shranjevanje človeških las srečamo najprej v relikvarijih in votivnih prostorninah kot izdelek samostanov. V 18. stoletju pa se človeški lasje preselijo v sentimentalni nakit in,   zavarovani s steklom  v medaljonih, prstanih in  brošah, ter običajno  umetelno sestavljeni v vzorce,   hranijo spomin na krst, otroštvo, smrt. Te male, večinoma ženske okrase, pa kasneje izdatno nadomestijo iz dolgih ženskih las spletene verižice za žepne ure, monokle in lornjone, predvsem v moški rabi.

V drugi polovici 19. stoletja in začetku 2o., pa je bilo pri nas razširjeno tudi spletanje iz konjske žime in drugih živalskih dlak. Za Šmarje pri Jelšah smo našli zapis:” Pred prvo svetovno vojno so bile znane iz konjske žime pletene ogrlice ali verižice za uro, ki so jih nosili premožnejši tržani.”