EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1141
| Datacija | Verjetno zadnja četrtina 19. stol. |
|---|---|
| Avtor in naslov | Regina Antosiewicz, roj. de Calvi |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska, ozemlje današnje Slovenije |
| Mere v cm | 123 x 0,8 x 0,8 cm |
| Opis snovi | Ženski lasje, pobarvan kovinski karabin |
| Ohranjenost | Presenetljivo dobra |
| Tehnika izdelave | Ročno spletanje in povezovanje |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Nakit iz las, sentimentalni nakit |
| Literatura | Jeanenne Bell: OLD JEWELRY, 7. izdaja, str. 31, 32, 42, 43, 62 Sok J. : OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH, Etnološka topografija ozemlja – 20. stoletje |
| Opombe, zgodovina | Verižica za verjetno žensko žepno uro, je družinski izdelek in dediščina iz roda v rod. Ohranjena sta 2 izdelka, poleg verižice še krajši, verjetno za ovratnico. Predvideva se, da je oba izdelka spletla Regina de Calvi, po rodu Italijanka, poročena s polskim oficirjem Antosiewiczem. Živela sta na našem ozemlju, njun rod pa se pri nas nadaljuje s priimki Antosievicz, Benčina, Coroli … Oba izdelka, verižico in ovratnico, je našemu muzeju podarila gospa Coroli, roj. Antosiewicz, iz Ljubljane. Shranjevanje človeških las srečamo najprej v relikvarijih in votivnih prostorninah kot izdelek samostanov. V 18. stoletju pa se človeški lasje preselijo v sentimentalni nakit in, zavarovani s steklom v medaljonih, prstanih in brošah, ter običajno umetelno sestavljeni v vzorce, hranijo spomin na krst, otroštvo, smrt. Te male, večinoma ženske okrase, pa kasneje izdatno nadomestijo iz dolgih ženskih las spletene verižice za žepne ure, monokle in lornjone, predvsem v moški rabi. V drugi polovici 19. stoletja in začetku 2o., pa je bilo pri nas razširjeno tudi spletanje iz konjske žime in drugih živalskih dlak. Za Šmarje pri Jelšah smo našli zapis:” Pred prvo svetovno vojno so bile znane iz konjske žime pletene ogrlice ali verižice za uro, ki so jih nosili premožnejši tržani.” |
