Zapestnica z rožo

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     548

Datacija Tretja četrtina 20. stol.
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo
Mere v cm 6,7 x 5,2 x 2,2 x 0,7
Opis snovi Umetna masa z videzom želvovine

Kromirana nedragocena kovina

Ohranjenost, stanje Odlična
Tehnika izdelave Tehnika vlivanja plastike, strojna preša za kovino, kromiranje, ročno barvanje cvetlice
Znak Nima
Slog, stil Dekliški nakit
Literatura Miha  Jeršek: DRAGULJI, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2005, str. 143
Opombe, zgodovina Glavnina zapestnice posnema izgled želvovine. Prava želvovina, ki je zaradi zaščite živali že dolgo prepovedana, si je našla nadomestilo v umetni smoli in plastiki, ki  je na otip enako prijetna in topla, nima pa prožnosti in vzdržljivosti prirodnega materiala.

Še v prvi tretjini 20. stoletja so pred odkritjem različne plastike pogosto uporabljali trinajst plasti oklepa želve vrste Chelone imbricata, ki živi v vzhodnih morjih. Po sestavi je želvovina prosojna termoplastična organska snov protein keratin, zelo lepe rjave barve z rumenkastim odtenkom. Ker se zlahka obdeluje, so jo uporabljali za izdelavo različnih manjših okrasnih in uporabnih predmetov, nakita in intarzij. Nekaj takih predmetov najdete v tem muzeju.

V današnjem času se prava želvovina uporablja le občasno, in to le oklepi želv, ki jih ljudje gojijo za prehrano.