EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 548
| Datacija | Tretja četrtina 20. stol. |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm | 6,7 x 5,2 x 2,2 x 0,7 |
| Opis snovi | Umetna masa z videzom želvovine Kromirana nedragocena kovina |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Tehnika vlivanja plastike, strojna preša za kovino, kromiranje, ročno barvanje cvetlice |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Dekliški nakit |
| Literatura | Miha Jeršek: DRAGULJI, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2005, str. 143 |
| Opombe, zgodovina | Glavnina zapestnice posnema izgled želvovine. Prava želvovina, ki je zaradi zaščite živali že dolgo prepovedana, si je našla nadomestilo v umetni smoli in plastiki, ki je na otip enako prijetna in topla, nima pa prožnosti in vzdržljivosti prirodnega materiala. Še v prvi tretjini 20. stoletja so pred odkritjem različne plastike pogosto uporabljali trinajst plasti oklepa želve vrste Chelone imbricata, ki živi v vzhodnih morjih. Po sestavi je želvovina prosojna termoplastična organska snov protein keratin, zelo lepe rjave barve z rumenkastim odtenkom. Ker se zlahka obdeluje, so jo uporabljali za izdelavo različnih manjših okrasnih in uporabnih predmetov, nakita in intarzij. Nekaj takih predmetov najdete v tem muzeju. V današnjem času se prava želvovina uporablja le občasno, in to le oklepi želv, ki jih ljudje gojijo za prehrano. |
