EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1140
| Datacija | Kmalu po letu 1907, ko je zlatarski mojster Ivan Kregar izdelal dve zlati kroni za brezijansko Marijo in Jezuščka |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska – Slovenija |
| Mere v mm | 27 x 27 x 9 |
| Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina Tisk na papir z likom Brezjanske Marije in zaščitnim nanosom |
| Ohranjenost, stanje | Slaba. Pozlata in slika je delno obrabljena, zaponka je zarjavela in znova varjena. Broška je bila očitno veliko nošena. |
| Tehnika izdelave | Prešanje bakrene pločevine Ročno vstavljanje slike s krapnami |
| Znak | Napis Brezje tik pod sliko |
| Slog, stil | Verski nakit v slogu secesije. |
| Literatura | Darko Knez: SVETINJICE iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, str. 27, 32 |
| Opombe, zgodovina | Med vsemi romarskimi središči, kamor so romali Slovenci, so od 19. stoletja dalje na prvem mestu Brezje, za njimi pa Višarje in Marija Celje. Vsa omenjena središča častijo Marijo. Marija naj bi bila v primerjavi z drugimi svetniki bolj razumevajoča, univerzalnejša in ker je v nebesih povišana nad vse svetnike in angele, naj bi imela tudi večjo moč uslišanja. Marija kot mati Božja je vzor in prapodoba cerkve. Odlikovana je bila z brezmadežnim spočetjem, vzeta v nebesa z dušo in telesom in Cerkev jo kliče kot posrednico vseh, po Kristusu zaslužnih milosti. Na slovenskem etničnem ozemlju je okrog 6o Marijinih božjih poti. Priljubljenost Marije v primerjavi z drugimi svetniki potrjujejo tudi svetinjice, kjer marijanske prevladujejo nad vsemi.
|
