Zaponka pionirska 2 x

Kategorija:

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                   1268

Datacija Tretja četrtina 20. stoletja

Šestdeseta leta

Avtor in naslov
Delavnica, poreklo Jugoslavija, Zagreb
Mere v cm

 

 

 

2,3  x  1,6  x  0,5     cm

 

2,5  x  1,7  x  0,6   cm

Opis snovi Pozlačena nedragocena kovina in guilloche  emajl

Pozlačena nedragocena kovina

Ohranjenost, stanje Dobra. Pozlata je na licu značk obrabljena
Tehnika izdelave Strojna preša  in razenje kovinske osnove, nanos prosojnega emajla, zlatenje
Znak Znak proizvajalca  ZAGREB, na licu pa napis ZA DOMOVINU S TITOM NAPRIJED

ZA DOMOVINO S TITOM NAPRED

Slog, stil Pionirske zaponke
Literatura Adrijana Skaza: ” ČASTNA PIONIRSKA ” ,   RAZISKOVALNA NALOGA ,  Zgodovina,   Prva gimnazija Maribor
Opombe, zgodovina Rdeča rutica okrog vratu, modra pionirska kapica – “Titovka ”  in pionirska  zaponka z napisom ZA DOMOVINO S TITOM NAPREJ, so bile spremljevalke vseh generacij šolarjev od druge svetovne vojne do leta 1990. Sprva so bili združeni v Zvezo pionirjev, ki je bila opredeljena kot vzgojno-zabavna, patriotska in sprva izven šolska organizacija. Šele leta 1963, pa je zvezi bila podeljena tudi funkcija, da bogati znanje ki ga daje šola , in bo morala postati obvezni del vzgojno-izobraževalnega procesa.

Otroci, cicibani, so s šestim letom vstopili v 1. razred osnovne šole, s tem pa so se pridružili Zvezi pionirjev ( kasneje združeni v Pionirsko org. Jugoslavije ). Vsakokrat so jim priredili svečan sprejem, ki je spremljal pionirsko častno besedo, zaobljubo. Njihov pozdrav se je glasil: “Za domovino   s Titom naprej “. Po pouku je bila v šolski jedilnici pogostitev, kjer so dobili hrenovko, žemljo in žličko gorčice ter malinov sok. To je bil za njih velik dogodek, saj so se te dobrote le redko znašle na njihovem domačem jedilniku. Nad šolskimi vrati sta viseli jugoslovanska in slovenska zastava in slika Josipa Broza Tita.

Pionirska organizacija  je pomembno prispevala k razvoju cele vrste mladinskih dejavnosti in postala velik del slovenke kulture. Za spomin na te čase marsikdo še danes čuva vsaj zaponko. Vsaka republika je na njej imela napis v svojem jeziku, v našem muzeju pa se je znašel hrvaški.

Avtorica nam v svojem uvodu pove še eno zanimivost: ” Podatke o pionirski organizaciji sem iskala v knjižnici, kjer so me presenetili z dejstvom, da je bila večina knjig po osamosvojitvi Slovenije l. 1991 odpisanih in uničenih. Edina ohranjena knjiga je Pionirska organizacija v Sloveniji od leta 1942 do 1882. “