V Vrtcu Vodice

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                  534

Datacija Ok. 1998
Avtor in naslov deklica TEA, Vodice
Delavnica, poreklo Vrtec Vodice
Mere v cm

 

 

 

6,4 x 5,5  x 0,8    cm
Opis snovi Rdeča glina, barve
Ohranjenost, stanje Odlična
Tehnika izdelave Ročno oblikovanje, razenje in barvanje
Znak TEA
Slog, stil Otroška ročna dela
Literatura Zbornik k razstavi NAKIT IN SPOMIN v Mestnem muzeju Ljubljana, 2008, str. 41
Opombe, zgodovina Obesek je v Vrtcu Vodice izdelala v starosti 5,5 let deklica Tea in ga podarila babici za 8.marec.

Svoje spomine na ročna dela prvošolčkov iz leta 1972, pa opisuje M.Z., dolgoletna učiteljica na ljubljanskih osnovnih šolah:   “Bliža se 8. marec. Za ta dan smo v OŠ z učenci pripravljali majhna darila za mamice. Prizadevali smo si, da je bilo darilo vsaj malo uporabno. Izdelovali smo razne likovne izdelke, okvirje, poslikave stekleničk … . Tokrat sem se odločila, da bomo  z učenci drugega razreda izdelali rožico, ki jo bodo mamice res lahko tudi pripele na obleko. Rožice bodo iz tankega rumenega   filca,  peclji pa iz žice.                                                                                                          Pričeli smo z delom. Najprej smo izdelali vse elemente. Največ težav je bilo z natančnim izrezovanjem, otroci pa so večinoma       imeli  tudi kar slabe škarje. Z dobro voljo pa je le šlo. Lističi so bili včasih “škrbasti”, bili pa so izvirni. Prav tako izvirno je bilo tudi sestavljanje rožic. Včasih je bilo lističev preveč, včasih jih je zmanjkalo. Pomagali smo si med seboj in uspešno izdelali vse rožice. Za 8. marec smo najprej pripravili “nastop” za starše, na koncu pa še pesmico za mamice in izročitev darila. Otroci so kar žareli in s svojimi prstki pripenjali cvetove. Kakšen pogled! Vse je cvetelo, v učilnico je prišla prava pomlad in prinesla veselo razpoloženje. Ob koncu so mamice odšle s svojimi umetniki domov,  jaz  pa sem prijetno presenečena občasno zagledala te naše cvetove na oblekah tudi ob drugih prilikah.”