Sprehajalna palica strica Braneta 2

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :

DatacijaPrva polovica 20. stoletja
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo
Mere v  cm86  x   3,7   x   3,7    cm
Opis snoviPozlačena medenina

Les in guma za zaključek

Bakelit

Barva in lak

Ohranjenost, stanjeZelo dobra.
Tehnika izdelaveVlivanje kovine v kalup, struženje in barvanje lesa, končno sestavljanje iz štirih delov na vijak oz. navoj
ZnakNima
Slog, stilSprehajalne palice
Literaturadr. Henrik Neubauer:  GIB SKOZI STOLETJA, Ljubljana 1997, str. 61

Knjiga  ŽELEZARNA NA DVORU OB KRKI 1795  –  1891

Bojan Knific: TRŽIŠKA DEKLETA DALEČ SLOVE, Tržič 2012, str. 717

Revija ŽENSKI SVET št, 7, letnik V. 1927

Opombe, zgodovinaUporaba “sprehajalnih” palic, torej tistih, ki so sodile bolj med  okrasna dopolnila, kot pa med pripomočke za hojo, so bile v modi že v 18. stoletju. Kavalirji so jih veliko uporabljali, bile pa so predvsem znak gizdalinstva. S palico so ravnali zelo graciozno, se nanjo le rahlo opirali, jo nosili v rokah, z njo kazali smer, razporejali goste ali ukazovali služinčadi, uporabljali so jo tudi v pozdrav. K njihovi proizvodnji je doprinesla tudi naša Železarna na Dvoru ob Krki, ki je zanje uspešno izdelovala okrasne glave in glaviče, jih izvažala in zanje prejela nekaj mednarodnih priznanj ( leta 1841 ). Glaviči so  na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.

Popularnost sprehajalnih palic se je ohranjala tudi še v 1. polovici 20. stoletja. Omenjajo jih skoraj vsi opisi moške mestne pražnje mode. Tako so na pr. “posamezni tržiški tržani na sprehode kot obvezno sprehajalno pomagalo nosili lepo izdelane in pogosto okrašene palice iz dragocenih surovin, imenovano “špancirštok”. Z njo so si pomagali pri hoji, jih držali v roki, vrteli med sprehodom in se  “afnal ” z njimi.”

Uporaba sprehajalnih palic je bila tolikšna, da je revija Ženski svet zanjo oblikovala  bonton, lepo vedenje v času obiska: “Gospod stopi v salon s klobukom v roki. Tudi palico obdrži v roki, odložiti  ne sme niti ene, niti druge stvari na pohištvo. Gospod ne sme s palico kazati na predmete, ne tipati z njo po preprogi ali jo vrteti in nanjo obešati klobuk”.

Obe palici, tista s pasjo glavo in tale, sta v zgornji tretjini votli. Moški so v te prostore shranjevali marsikaj, tale pa je v pribl. 15 cm dolgem prostoru na dnu najprej imela spiralo, nato pa pribl. 10 cm dolgo epruveto s pokrovom, namenjeno kaki žgani pijači. Ohranjena je le pripoved o njej in podložna spirala, sama epruveta pa žal ne. Presenečenje pa čaka tudi v glaviču palice. Kroglica se na polovici na navoj odpre, notri  pa je pravi in še delujoči  –  kompas!