EVIDENČNI LIST NAKITA št. :
| Datacija | Prva polovica 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm | 86 x 3,7 x 3,7 cm |
| Opis snovi | Pozlačena medenina
Les in guma za zaključek Bakelit Barva in lak |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra. |
| Tehnika izdelave | Vlivanje kovine v kalup, struženje in barvanje lesa, končno sestavljanje iz štirih delov na vijak oz. navoj |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Sprehajalne palice |
| Literatura | dr. Henrik Neubauer: GIB SKOZI STOLETJA, Ljubljana 1997, str. 61
Knjiga ŽELEZARNA NA DVORU OB KRKI 1795 – 1891 Bojan Knific: TRŽIŠKA DEKLETA DALEČ SLOVE, Tržič 2012, str. 717 Revija ŽENSKI SVET št, 7, letnik V. 1927 |
| Opombe, zgodovina | Uporaba “sprehajalnih” palic, torej tistih, ki so sodile bolj med okrasna dopolnila, kot pa med pripomočke za hojo, so bile v modi že v 18. stoletju. Kavalirji so jih veliko uporabljali, bile pa so predvsem znak gizdalinstva. S palico so ravnali zelo graciozno, se nanjo le rahlo opirali, jo nosili v rokah, z njo kazali smer, razporejali goste ali ukazovali služinčadi, uporabljali so jo tudi v pozdrav. K njihovi proizvodnji je doprinesla tudi naša Železarna na Dvoru ob Krki, ki je zanje uspešno izdelovala okrasne glave in glaviče, jih izvažala in zanje prejela nekaj mednarodnih priznanj ( leta 1841 ). Glaviči so na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.
Popularnost sprehajalnih palic se je ohranjala tudi še v 1. polovici 20. stoletja. Omenjajo jih skoraj vsi opisi moške mestne pražnje mode. Tako so na pr. “posamezni tržiški tržani na sprehode kot obvezno sprehajalno pomagalo nosili lepo izdelane in pogosto okrašene palice iz dragocenih surovin, imenovano “špancirštok”. Z njo so si pomagali pri hoji, jih držali v roki, vrteli med sprehodom in se “afnal ” z njimi.” Uporaba sprehajalnih palic je bila tolikšna, da je revija Ženski svet zanjo oblikovala bonton, lepo vedenje v času obiska: “Gospod stopi v salon s klobukom v roki. Tudi palico obdrži v roki, odložiti ne sme niti ene, niti druge stvari na pohištvo. Gospod ne sme s palico kazati na predmete, ne tipati z njo po preprogi ali jo vrteti in nanjo obešati klobuk”. Obe palici, tista s pasjo glavo in tale, sta v zgornji tretjini votli. Moški so v te prostore shranjevali marsikaj, tale pa je v pribl. 15 cm dolgem prostoru na dnu najprej imela spiralo, nato pa pribl. 10 cm dolgo epruveto s pokrovom, namenjeno kaki žgani pijači. Ohranjena je le pripoved o njej in podložna spirala, sama epruveta pa žal ne. Presenečenje pa čaka tudi v glaviču palice. Kroglica se na polovici na navoj odpre, notri pa je pravi in še delujoči – kompas! |
