EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 580
| Datacija | Ok. 1950 |
|---|---|
| Avtor in naslov | Sponka ? Pentlja: Slovenija |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm | 7 x 4 x 1 cm ( sponka ) 13,5 x 16 x 4 cm ( pentlja ) |
| Opis snovi | Želvovina Nedragocena kovina rjave barve Bombažni trak |
| Ohranjenost, stanje | Srednja. Kovinska zaponka je zarjavela, bombažni trak pa ima rjaste madeže in luknjice |
| Tehnika izdelave | Vlivanje in oblikovanje želvovine Toplotno varjenje kovinske zaponke Oblikovanje in šivanje pentlje (naknadno doma ) |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Otroška pentlja |
| Literatura | Marija Makarovič: SLOVENSKA LJUDSKA NOŠA, Ljubljana 1971, str. 59 Bojan Knific; TRŽIŠKA DEKLETA DALEČ SLOVE, Prežitki oblačenja in z oblačenjem povezanih dejavnosti Tržičanov in okolčanov … |
| Opombe, zgodovina | Najbolj splošna dekliška pričeska do sredine 19. stoletja v Beli krajini so bile kite, vanje pa vpleteni raznobarvni trakovi. Kita je bila lahko ena ali dve, lahko pri starejših dekletih tudi zviti v svitek na zatilju in speti s koščeno ali medeninasto sponko, imenovano “puntek”. V Poljanski dolini pa so si kiti prepletale z dolgim rdečim volnenim trakom. Trak so zavile na glavi v obliki venca in pritrdile z iglo tako. da so trakovi padali v številnih pramenih na tilnik. Deklice v štiridesetih, petdesetih in začetku šestdesetih let 20. stol. pa so običajno imele sprednje lase dolge, zavite v rolico nazaj in pritrjene s pentljo ali vsaj sponko. Res pa morda naš primerek pentlje po velikosti nekoliko izstopa. Za čas pred sredino dvajsetega stoletja, pa navajamo pričevanje iz Tržiča: ” Tržiški, mestni otroci so bili lepše oblečeni, otroci z vasi pa “bl devoun”. Obleko so nosili, dokler se ni “strgova”. Nov si bil za največje cerkvene praznike, recimo si dobil nove mašne za kite. Za birmo sem “tud dobiva” veliko mašno. “ |
