EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1332
| Datacija | Prva polovica 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm | 25 x 19 x 6 mm |
| Opis snovi | Pozlačen baker Sintetični oranžni topaz |
| Ohranjenost | Dobra. Pozlata je dokaj obrabljena. |
| Tehnika izdelave | Strojno oblikovanje kovine, ročno vkovanje kamna in zlatenje |
| Znak | Neprepoznan žig proizvajalca |
| Slog, stil | Ženski prstani |
| Literatura | Miha Jeršek, Meta Dobnikar: DRAGULJI, Lj. 2005, str. 86 |
| Opombe, zgodovina | Prstan je kot nov bil zelo viden in zelo “zlat”. K temu je dodatno pripomogel sintetični rumeno-oranžni topaz. Omenili smo že, da se sintetični kamni, povsem narejeni v laboratorijih, po svojih lastnostih ne razlikujejo od prirodnih in so enako trdi in obstojni, kot naravni dragi kamni. Da v našem prstanu ni steklo, nam razkriva stanje kamna, ki ni nič okrušen ali opraskan kljub temu, da obraba prstana in pozlate kaže na redno nošenje. Da tudi ne gre za prirodni topaz, pa nam pove ceneni material, v katerega je vgrajen. V knjigi Dragulji o prirodnih topazih različnih barv lahko preberemo: “Topaz je nedvomno prezrt dragulj in prav je, da dobi svoje mesto. Njegovi kristali so lahko popolno oblikovani in so prava poslastica za vsako zbirko. Navsezadnje je topaz eden najtrših in najbolj odpornih kamnov. Po Mohsu ima trdoto 8, kar pomeni da je trši od velike večine kamnov, ki jih sicer uporabljamo za nakit in okras.” |
