EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 176
| Datacija | 1968 |
|---|---|
| Avtor in naslov | Zlatarstvo Kragl v Šentvidu pri Ljubljani, po zamisli Č.B |
| Delavnica, poreklo | Jugoslavija, Slovenija |
| Mere v mm | 25 x 13 x 4 |
| Opis snovi | 14 karatno rumeno zlato Briljant 0,02 karata Okrasni kamen, verjetno Epidot, pravokotni stopničasti brus |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra |
| Tehnika izdelave | Zlatarske tehnike ročnega oblikovanja, vkovanja in pritrjevanja kamnov na krapne |
| Znak | 585 za čistino zlata |
| Slog, stil | Sodobni prstani |
| Literatura | Oglasi časopisa SLOVENEC z dne 22.2.1890 in 7.101890 ter 1911 |
| Opombe, zgodovina | Prstan je tipični predstavnik usode zlatega nakita. “Teta” iz Nemčije , ker nima lastne družine, pošlje nekaj komadov ne zelo dragocenega nakita v Slovenijo poklicni prijateljici. Med drugim droben ličen secesijski obesek iz srebra z zelenim kamnom. Ko se do tega dokoplje mladina, si prilasti še en družinski briljantek, darilo prave tete Elge, ter vse odnese k zlatarju, skupaj s svojo risbo. Nastane prstan, ki je še danes v rabi, vendar danes že s slabo vestjo. Naš muzej je usmerjen v “nedragocen” nakit. Razlog je v tem, da je večinoma bil nakit naših ljudi narejen iz nedragocenih materialov. Čisto brez “dragocenega ” nakita pa naš narod le ni bil, vendar je srebro in zlasti zlato bilo nenehno na udaru. Za Napoleonovo, Avstroogrsko in tudi Jugoslovansko vojsko so prebivalci zbirali in bolj ali manj prostovoljno prispevali svoje dragocenosti. Tu so še darovanja cerkvi, ropanje v 1. in 2. svetovni vojni, menjava za hrano med vojnama, odprodaja starinarjem in zlatarjem za predelavo in končno predelava iz starega v novo za lastno uporabo, ter menjava staro za novo, ki poteka še danes. Mnogo nakita se je tako izgubilo, z njim pa tudi njegove oblike ter prikazi okusa in izbora naših ljudi. Kot primer izginjanja nakita in tudi drugih predmetov nacionalnega pomena, navajamo tekst enega od oglasov v časopisu Slovenec. Naročil ga je antikvar in cenitelj H. Lukešič iz Gradca: “Prečastiti duhovščini in p.n. občinstvu naznanjam, da se bom 5 dni nahajal v Hotelu Slon v Ljubljani in tam odkupoval podobe, bakroreze, miniature, vezenje cerkveno, rezljano pohištvo, na porcelanu podobe, izdelke iz slonove kosti in lesa, orožje, posebno pa staro lepotičje in stvari iz srebra, bele ovratne bisere, drage kamne, zlat in srebrn denar.”
V letu 1911 pa smo imeli v Ljubljani tudi že Rafinerijo dragih kovin, lastnik je bil juvelir Černe. |
