Poročna prstana 1

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     1183

Datacija Po hišnem izročilu sta prstana par in iz  sredine 19. stol
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo Dežela Kranjska, okolica Krope
Mere v mm Moški prstan: Premer   21 mm, širina  3,5 mm, debelina 1 mm

Ženski prstan: Premer  18,5 mm, širina  5 mm, debelina 1,5 mm

Opis snovi Nedragocena kovina , železo
Ohranjenost, stanje Slaba, oba prstana sta povsem zarjavela
Tehnika izdelave Ročno oblikovanje kovine
Znak Nima
Slog, stil Kmečki nakit
Literatura KMEČKI NAKIT, Vodič po razstavi, SEM 1965, str. 11, 12, 13

Jože Hudales in Ivo Stropnik: MLINŠKOVO BERILO  Izbrani etnološki in slovstveni zapiski,  Velenje 1991, str. 37, 38

Opombe, zgodovina Verjetno prvo omembo poročnih prstanov za naš teritorij srečamo v 2. polovici 17. stoletja  pri Valvazorju. V Slavi vojvodine Kranjske je pri opisu poročnega obreda zapisal: ” Ko vzame duhovnik pred oltarjem prstane v roko, mu mora dati nevesta faconetelj”.                                      Kasneje so se poročni prstani nekako razgubili, oz. zredčili. Kmetsko prebivalstvo jih za delo na polju itak ni nosilo, bilo jih je škoda, potem pa pogosto tudi ne kupilo, ali pa kupilo le za nevesto. Največkrat so si jih zato kar izposodili.                                                                                        Časopisni  oglasi v slovenskih časopisih z druge polovice 19. stoletja, ki za zlatarne, prodajalne nakita in kataloško prodajo preko meje niso bili redki,  poročnih prstanov ne omenjajo. Sklepamo, da so zaročenci, če so jih le želeli , le-te kupovali na sejmih iz nedragocenih materialov, ali pa, redko, dali izdelati srebrne ali zlate pri pasarjih ali zlatarjih .     Fr.Z.Zajec , Ljubljana , Stari trg 26, poročne prstane  oglaša šele v 20.stol., konkretno v časopisu Slovenec  dne 1.9.1910.

 

Samska dekleta so se poroke bala, veselila, bila v strahu   če, kdaj in s kom se bo zgodila.  Za Šaleško področje nam je Fran Mlinšek zapisal način vedeževanja kdo bo zakonski drug:   ” Katera hoče zvedeti, kdo bo njen mož, mora zmoliti sto očenašev brez češčenih Marij in ne izgovoriti besede “amen”. Tedaj bo prišel na kvatrni petek dotični ob enajstih ponoči, ki ji je namenjen.”