EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 381
| Datacija | 17. 3. 1944 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm | 35 x 35 x 4 mm |
| Opis snovi | blago, karton, bombažna nit |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra. |
| Tehnika izdelave | Ročno izrezovanje kartona in blaga, pletenje okrasne vrvice in šivanje napisa |
| Znak | Napis: V JEČI 17 .3. 1944 |
| Slog, stil | Sentimentalni nakit |
| Literatura | Božidar Jezernik: ITALIJANSKA KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA ZA SLOVENCE MED 2. SVETOVNO VOJNO, str. 253 |
| Opombe, zgodovina | Obesek je bil last Nežke Guzelj iz Škofje Loke. Kdo ji ga je namenil in in iz katere ječe ali taborišča prihaja, ni znano. Nekaj več o tovrstnih izdelkih izvemo iz knjige B. Jezernika: Nekateri taboriščniki so si krajšali čas z izrezljavanjem in oblikovanjem različnih predmetov iz lesa, pločevine, kamna, kosti, breskovih koščic, vrvi in drugih materialov. Zlasti med moškimi se je izdelovanje “spominkov” močno razmahnilo. Dneve in tedne so brusili iz kovancev, kosti, pločevine ali kamna in gravirali vanje ali pletli mreže iz vrvic paketov. Zelo priljubljeni so bili zlasti srčki iz kovancev za pet ali deset centesimov ali iz kamna “za spomin na Gonars” ali katero drugo taborišče, kamniti križci , ali prstani iz konzerv ali kamna. S tolčenjem so si oblikovali preprosto orodje iz žebljev ali konzervnih ključev (nože, dletca, svedrce in podobno). Glavno orodje pa je bila potrpežljivost. Nekateri so se razvili v prave mojstre rezbarjenja, brušenja in graviranja. Njihova slava se je razširila po celem taborišču. Na Rabu je še posebej slovel “nekdo, doma nekje iz Škofljice”, ki je iz kosti izdeloval verižice za ure, ki so bile “posebna umetnina”, mojster pa je bil tudi v graviranju posode Njegovi izdelki so bili “krasni spominčki, ki si jih je vsak želel odnesti domov”.
|
