EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1546
Datacija | 5. in 6. VIII 1961 |
---|---|
Avtor in naslov | |
Delavnica, poreklo | Slovenija, Jugoslavija |
Mere | 38 x 30 x 3 mm |
Opis snovi | Posrebren aluminij, emajl, barva |
Ohranjenost | Dobra |
Tehnika izdelave | Strojno vlivanje in stiskanje kovine, nanos emajla oz. barve, srebrenje |
Znak | PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE 1893 OB 20 LETNICI VSTAJE VRATA 5.6.VIII.1961 40 LETNICA ORGANIZIRANEGA ALPINIZMA in TURIST . KLUBA . SKALA |
Slog, stil | Planinski nakit |
Literatura | Peter Mikša, Kornelija Ajlec: SLOVENSKO PLANINSTVO ter TRDEN KAKOR SKALA, Planinska zveza Slovenije, l. 2011 in 2017 |
Opombe, zgodovina | Iz družbe idealističnih, celo romantičnih in v gore zaljubljenih rosno mladih ljudi je na Slovenskem v obdobju med obema vojnama nastala močna planinsko-športna in kulturno-vzgojna organizacija – Turistovski klub Skala (TKS) – ki je pomembna za velik razmah smučanja, predvsem pa alpinizma pri nas. Obdobje delovanja Skale velja za eno najbolj vsestransko bogatih v slovenski gorniškii zgodovini. Iz vrst skalašev je izšlo mnogo odličnih alpinistov, smučarjev, sankačev, gorskih reševalcev, fotografov, literatov, predavateljev in filmskih ustvarjalcev.Po drugi svetovni vojni se je obisk gora razcvetel. Planinstvu je bil zagotovljen finančno ugoden položaj, večalo se je število dejavnih društev. Število članstva se je povečevalo, ustanovljena je bila nova organizacija – Planinska zveza Slovenije. Priljubljenost planinstva in alpinizma se je zlasti povečevala med delavskim slojem, kar je privedlo do ustanavljanja novih društev.V sedemdesetih letih je PZS postala še bolj množična organizacija, za slovenski prostor prav nepredstavljivih razsežnosti. Po podatku za leto 1973 je imela 121 društev in 73.206 članov, od tega dobrih 13.000 mladincev in 20.000 pionirjev. Upravljala je s 164 planinskimi postojankami. |