Planinska priponka Triglav

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :      1038

Datacija Petdeseta leta 20. stoletja
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo Slovenija, Jugoslavija
Mere 29  x  29  x  7    mm
Opis snovi Pozlačena nedragocena kovina

Celični emajl

Ohranjenost Zelo dobra; pozlata na licu deloma obrabljena
Tehnika izdelave Strojno  vlivanje in stiskanje kovine, nanos emajla v 4 barvah. površinsko brušenje, zlatenje
Znak TRIGLAV
Slog, stil Planinski nakit
Literatura Dr. Tone Strojin: ZGODOVINA SLOVENSKEG PLANINSTVA, 1. izdaja, l. 2009, str. 13

Peter Mikša, Kornelija Ajlec: SLOVENSKO PLANINSTVO, L. 2011, str. 158

Opombe, zgodovina Ime Triglav najdemo omenjeno že v 11. stoletju. Nekatere gore so med Slovenci postale mit in simbol, častno mesto med njimi pa gre Triglavu. Naše stare bajke in povesti so pogosto vzete iz gorskega sveta in razkrivajo verovanja preprostega človeka v zlo in dobroto, ki se povrne dobremu za pošteno delo, ali kot kazen za zlobno ravnanje. Osvajanje Triglava  v minulih časih pa pomeni nekakšno simboliziranje človekove sle po višavi, ne po določenem vrhu, temveč k dvigu iz zaostalosti, iz dolinskih spon k svobodi in prostosti.

Gibanje po gorah pa ni bilo vedno svobodno. Brez dovoljenja gosposke je bilo gibanje po zemljiščih, gozdovih in gorah prepovedano, lov dovoljen le gosposki, krivolov pa strogo kaznovan. Kdor je torej od domačinov hodil po visokogorju in osvojil kak vrh, je to informacijo skrival.

Dan uradne osvojitve vrha Triglava je tako 26. avgust 1778, ko nanj stopijo “štirje srčni možje” Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.

Naša “zlata” priponka  ima tudi srebrno in bronasto izvedbo.  Vse zaponke Triglava kot najvišje gore Jugoslavije in simbola slovenstva,  so bile v  času  po 2. svetovni vojni med planinci zelo zaželjene trofeje.