EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1038
| Datacija | Petdeseta leta 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Slovenija, Jugoslavija |
| Mere | 29 x 29 x 7 mm |
| Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina Celični emajl |
| Ohranjenost | Zelo dobra; pozlata na licu deloma obrabljena |
| Tehnika izdelave | Strojno vlivanje in stiskanje kovine, nanos emajla v 4 barvah. površinsko brušenje, zlatenje |
| Znak | TRIGLAV |
| Slog, stil | Planinski nakit |
| Literatura | Dr. Tone Strojin: ZGODOVINA SLOVENSKEG PLANINSTVA, 1. izdaja, l. 2009, str. 13 Peter Mikša, Kornelija Ajlec: SLOVENSKO PLANINSTVO, L. 2011, str. 158 |
| Opombe, zgodovina | Ime Triglav najdemo omenjeno že v 11. stoletju. Nekatere gore so med Slovenci postale mit in simbol, častno mesto med njimi pa gre Triglavu. Naše stare bajke in povesti so pogosto vzete iz gorskega sveta in razkrivajo verovanja preprostega človeka v zlo in dobroto, ki se povrne dobremu za pošteno delo, ali kot kazen za zlobno ravnanje. Osvajanje Triglava v minulih časih pa pomeni nekakšno simboliziranje človekove sle po višavi, ne po določenem vrhu, temveč k dvigu iz zaostalosti, iz dolinskih spon k svobodi in prostosti. Gibanje po gorah pa ni bilo vedno svobodno. Brez dovoljenja gosposke je bilo gibanje po zemljiščih, gozdovih in gorah prepovedano, lov dovoljen le gosposki, krivolov pa strogo kaznovan. Kdor je torej od domačinov hodil po visokogorju in osvojil kak vrh, je to informacijo skrival. Dan uradne osvojitve vrha Triglava je tako 26. avgust 1778, ko nanj stopijo “štirje srčni možje” Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Naša “zlata” priponka ima tudi srebrno in bronasto izvedbo. Vse zaponke Triglava kot najvišje gore Jugoslavije in simbola slovenstva, so bile v času po 2. svetovni vojni med planinci zelo zaželjene trofeje. |
