EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1412
| Datacija | Sredina 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | JERAŠA LJUBLJANA |
| Delavnica, poreklo | Slovenija, Jugoslavija |
| Mere | 53 x 27 x 10 mm |
| Opis snovi | Posrebren aluminij Pozlačen baker Barve |
| Ohranjenost | Dobra; pozlata in srebrov nanos sta minimalno okrušena |
| Tehnika izdelave | Strojno vlivanje in stiskanje kovine, nanos barve, zlatenje in srebrenje |
| Znak | TRIGLAV 2863 m |
| Slog, stil | Planinski nakit |
| Literatura | Peter Mikša, Kornelija Ajlec: SLOVENSKO PLANINSTVO, L. 2011, str. 38 do 41 Matjaž Deržaj: PLANINSKI POZDRAV, l. 1993, str. 54 do 75 |
| Opombe, zgodovina | Ko je nastopil službo župnika v Dovjem Jakob Aljaž ( roj. 1845 v Zavrhu na pobočju Šmarne gore ), je na Triglavu imel glavno besedo nemško-avstrijski DOAV. Večina zemljišč v okolici triglavskega vrha je bila v lasti Verskega sklada, ki je bil bolj kot Slovencem naklonjen nemškim obiskovalcem gora. Aljažu pa je leta 1895 uspelo od dovške občine za 1 goldinar (takrat vrednost 10 litrov mleka) , kupiti zemljišče na vrhu Triglava v velikosti 16 kvadratnih metrov. Kljub nemalo težavam z oblastmi zaradi nakupa, je takoj dal izdelati tudi stolp iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ki redno vzdrževan in obnavljan stoji še danes. Ker so nemški planinci imeli takrat tudi prednost pri prostoru in prenočiščih v svojih kočah, je Aljaž še isto leto dal postaviti kočo v Vratih, ter odkupil zemljišče na Kredarici. Vse opisane nepremičnine je podaril Slovenskemu planinskemu društvu, ki je že l. 1896 na Kredarici postavil takrat še skromno Triglavsko kočo. Za njeno otvoritev pa je Jakob Aljaž na tekst župnika Matije Zemljiča – Slavina uglasbil še danes vsem znano pesem Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan. Kdo bi za Triglav lahko naredil še več ?. |
