EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1029
Datacija | Ok. l. 1940 |
---|---|
Avtor in naslov | |
Delavnica, poreklo | |
Mere v mm | 48 x 19 x 4 mm |
Opis snovi | Posrebrena medenina |
Ohranjenost | Dobra, le srebrov nanos je skoraj povsem obrabljen |
Tehnika izdelave | Strojna |
Znak | Nima |
Slog, stil | Nakit za moške klobuke, lovski nakit |
Literatura | dr. Boris Kuhar: ODMIRAJIČI STARI SVET VASI, str. 172 Bojan Knific; TRŽIŠKA DEKLETA DALEČ SLOVE Bojan Knific: TRŽIČ V BESEDI IN SLIKI Spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja, l. 2017, str. 192 |
Opombe, zgodovina | Zelo pogost okras na moških klobukih in to ne le lovskih in planinskih, so bile čašaste zaponke, v katere je bila z majhnim vijakom pritrjena približo 15 cm dolga gamsova brada. Izročilo za kraje po Škocjanskih hribih pove: ” Na klobukih so možje in fantje radi nosili penzlne (čopiče). Le redek se je ponašal s pravo gamsovo brado, večinoma so bili ponarejeni iz konjske žime. Za klobukom so nosili tudi krivce ali federpuš. Če je bil ta obrnjen s krivci naprej, je pomenilo, da fant kliče druge fante “na korajžo”. (na pretep) “Gamsportelc” ali pa perje divjega petelina, je bil običajen okras na moških klobukih tudi v okolici Tržiča. Prav posebno okrasje pa so fantje nosili v času nabora in po njem. Za Tržič lahko preberemo: ” Ko so šli fantje na “štelengo”, takrat so norel, zabavali so se. Če je bil fant potrjen, je bilo veselje. Krivca je smel dati za klobuk le tisti, ki je bil potrjen, potrjeni pa niso bili vsi. Tisti, ki so bili, so bili zelo ponosni.” Izjava in samohvala “jest sm kriuca nosu” je bila še dolgo uporabna ob različnh priložnostih. Zaponka je bila last Herle Jožeta, roj. 1914, iz Solčave. Nosil jo je v sklopu lovske uniforme. Muzeju je zaponko podarila ga. Lučka Golob, roj. Herle l. 1943, iz Solčave. |