EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1032
| Datacija | Prva polovica 20. stoletja 60. leta 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Slovenija |
| Mere v mm | 20 x 34 x 7 mm 29 x 28 x 7 mm |
| Opis snovi | Roževina srnjaka |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Ročna, profesionalni izdelek ? |
| Znak | nima |
| Slog, stil | Lovsko – planinski nakit |
| Literatura | Janez Bogataj: MOJSTROVINE SLOVENIJE, l. 2000, str. 160, 161 |
| Opombe, zgodovina | Okras z jelenoma ima luknjice za šivanje na podlago samo z namenom pritrjevanja, kot gumb bi bil neuporaben. Turi drugi okras ( last družine Vlasta Kopača ), je bil na podlago prišit. Izrezovanje okrasnih predmetov iz kosti in predvsem rogov je bilo na naši tleh zelo razširjeno. Veščina je prišla celo med nacionalne mojstrovine. Ker je bila roževina najbolj pri roki lovcem, so jo ti najprej začeli uporabljati, lovski motivi pa so skozi zgodovino najpogostejši. Ohranili so se do danes in krasijo predvsem oblačila in klobuke lovcev, včasih pa tudi planincev. Okraski pa se niso omejevali le na moški spol, vseskozi so ga nosile tudi ženske. Našli smo tudi primerke roževinastega nakita, primernega za mestno okolje in prav nič “lovskega”. |
