EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 902
| Datacija | Ok. 1960 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Poljska |
| Mere v cm | 4,2 x 3,4 x 1,7 cm |
| Opis snovi | Rumeni jantar 100 % |
| Ohranjenost, stanje | Odlična. Zaponka zadaj pa je že zamenjana. |
| Tehnika izdelave | Površina naravnega kosa jantarja ročno oblikovana in zaglajena |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Jantarni nakit |
| Literatura | Miha Jeršek in Meta Dobnikar: DRAGULJI, Ljubljana 2005, str. 140, 141 |
| Opombe, zgodovina | Ime jantar izhaja iz litovske besede “gintaras”. Rusi so ga poimenovali jantar, od njih pa smo ime prevzeli Slovenci. To je fosilna organska snov, mešanica različnih smol raznovrstnih dreves, stara med 235 in 30 milijoni let. Jantar je večinoma neprozoren, hrapave površine, le včasih pa prozoren. Navadno je rjave ali rumene barve, redko pa tudi oranžen, moder, rdečkast, vijoličen ali zelenkast. Občutljiv je na kemikalije in kozmetiko, ne mara pa tudi sonca. Skoraj vsemu jantarju danes motnost odstranjujejo s segrevanjem v različnih oljih pri povišani temperaturi in tlaku. Pri tem vedno nastanejo okroglasti diskasti napetostni vključki, vidni s prostim očesom. Le-ti so zanesljivo znamenje, da je jantar bil toplotno obdelan, še vedno pa 100 % jantar. Imenuje se ambroid (po tujki za jantar – amber). Obstaja tudi zelo razširjen način, da majhne koščke jantarja zalijejo z različno plastiko enake barve ali celo dodajajo zanimive vključke. Ti izdelki si komaj še zaslužijo ime jantar, so jih pa polne prodajalne po vsem svetu. Kako izgleda popolnoma neobdelan jantar, si lahko ogledate pod kategorijo “spominki”. Broška izhaja iz zapuščine B. P. B., roj. 1921, iz Ljubljane. Bila je darilo soproga pri povratku iz službene poti. |
