EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1395
| Datacija | Prva polovica 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v mm
| 30 x 23 x 11 mm |
| Opis snovi | Jantar Obešalo iz nedrgocene kovine srebrne barve |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra. |
| Tehnika izdelave | Površinsko brušenje in vrtanje prirodnega kosa jantarja |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Jantarni nakit |
| Literatura | Miha Jeršek: DRAGULJI, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2005, str. 140 dr. Zmago Šmitek: POETIKA IN LOGIKA SLOVENSKIH MITOV |
| Opombe, zgodovina | Obesek je zelo zanimiv kot šolski primer jantarja, najdenega v sedanji obliki in velikosti v naravi, ter za potrebe nakita zgolj zbrušenega po eni strani, da se lepo sveti. Spodnja stran ostaja nedotaknjena, njena naravna hrapava površina je lepo vidna. Pri vsem, kar zadnja desetletja z jantarjem počno ( zapis je pri naslednjem obesku ), je res lepo srečati pristnega. Podarila nam ga je iz zakladnice družinskega nakita ga. Mojca Račič. Jantar, poldragi kamni in kristali so imeli že v antiki in srednjem veku magičen pomen. Poldragi in dragi kamni so po ljudskem mnenju izboljševali vid in zdravili očesne bolezni. Takšne kamne so najprej zarotili in jim s tem vlili moč. Ponekod na Slovenskem ( v Selški in Poljanski dolini, Škofji loki in v Kropi ) so tako od 18. do začetka 20. stoletja uporabljali ogrlice iz poldragih kamnov ( na pr. iz ahata in jaspisa ) in brušenega stekla ali jantarja. Imenovali so jih “jagode za oči”, Bolniki so čez noč nosili takšne ogrlice okoli vratu, podnevi pa so jih položili v sklede, napolnjene z vodo, da se je obnovila njihova vitalna energija. Ogrlice niso bile enovite, ampak sestavljene iz jagod različnih materialov. Ker so bile redke, so si jih hiše in tudi kraji ob bolezni med seboj izposojali. |
