EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1139
Datacija | Tretja četrtina 19. stoletja |
---|---|
Avtor in naslov | |
Delavnica, poreklo | Avstroogrska |
Mere v mm | 14 x 7 x 3 |
Opis snovi | Pozlačeno srebro čistine 750/1000 |
Ohranjenost, stanje | Dobra, obrabljena popolnoma je le pozlata |
Tehnika izdelave | Vlivanje kovine v kalup, oblikovanje kovine, sestavljanje |
Znak | Žig Avstroogrske za male srebrne izdelke s čistino 750/1000, veljaven od 1.1.1867 do 1.4.1872 |
Slog, stil | Kmečki nakit, moški nakit |
Literatura | Dana Stehlikova; ENCYKLOPEDIE ČESKEHO ZLATNICTVI, STRIBRNICTVI A KLENOTNICTVI, Praha 2003, str. 328 Za žig: SILBERSTEMPEL AUS ALLER WELT, letnik 2010, str. 140, št. 982 Marija Makarovič: OBLEKA PREDELA ČLOVEKA, str. 313 Marta Košuta; TRŽAŠKA NOŠA IN NJENA VEZENINA |
Opombe, zgodovina | Naši moški predniki naj bi po pričevanjih uhane v ušesu ne nosili za okras, česar popolnoma vsem ni verjeti, ampak iz preventivnih in kurativnih zdravstvenih razlogov. Prvič pa smo srečali ( Enciklopedija navedena zgoraj) še eno razlago: Če je bilo uho prebodeno na ustreznem akupunkturnem mestu, uhan znatno izboljšuje prostorsko orientacijo in ravnotežje. In to naj bi bil razlog, da so bili uhani tako razširjeni med mornarji in ribiči. Povezavo med moškim uhanom, konkretno Morčkom in mornarji, pa srečamo tudi na Tržaškem. Moda naj bi izhajala iz mornarske tradicije. Mornarji bi v primeru brodoloma tako pri sebi imeli neko vrednost, če so ostali pri življenju, sicer pa je bil z njim zagotovljen dostojen pokop. Nošenje uhanov pri moških je bilo razširjeno po celotnem slovenskem ozemlju. Predvsem iz izročila in manj iz fotografij vemo, da so nekateri starejši moški še v tridesetih letih 20. stoletja nosili uhan v enem uhlju. Do druge svetovne vojne pa so nošenje uhanov povsem opustili. Ta moški primerek izhaja iz Štajerske in je darilo starinarja iz Starinarnice v Hotelu Zdravilišče Zreče. Saj že veste zakaj, “ker kmečkega nakita itak nihče ne zbira.” |