EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 478
| Datacija | Začetek 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Italija |
| Mere v mm
|
Križec: 21 x 33 x 4
Rožni venec: 6O0 + 130 x 5 x 5 |
| Opis snovi | Lesene kroglice in križ
Medenina, pozlačeno srebro ?, ponikljana kovina, aluminij, pozlačen aluminij |
| Ohranjenost, stanje | Kroglice na vencu so obrabljene, delno brez barve, svetinjice so dodane nestrokovno, privezane s trakom ali drobno žico |
| Tehnika izdelave | Strojno oblikovanje lesa in kovin |
| Znak | Na zadnji strani križa in na Svetinjici Goriške Marije je napis ITALY, osrednja trikotna svetinjica ima napis AVE MARIJA, mala okrogla napis Fatima, Svetinjica Brezmadežne pa napis v latinščini REGINA SINE LABE ORIGINALI CONCEPTA O. P. N. Ostali napisi so v slovenščini : MARIJA, BREZ MADEŽA SPOČETA, PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO, oziroma dvojezični: SVETA GORA MONTE SANTO. |
| Slog, stil | Rožni venec, verski pripomoček z osebnimi pridatki |
| Literatura | Darko Knez: SVETINJICE iz zbirke Nar. muzeja Slovenije, Lj. 2001, str.224 št.387, str. 225 št. 390, str. 226 št. 391, str. 235 št. 411
Jože Hameršak, priredil Milan Dolgan: SKOZ PRVO SVETONO VOJNO |
| Opombe, zgodovina | Molitve, rožni venec, izbor svetinjic in napisi na njih nam povedo, da so naši ljudje za uteho, vzpodbudo in upanje potrebovali pomoč. In ker se niso imeli kam zateči, so se obrnili s prošnjami na boga, Marijo in druge svetnike. Tudi naša mamka iz Izole, rojena še konec 19. stoletja, po kateri imamo ta rožni venec. Njene in njenih dragih usode ne poznamo, zato navajamo spomin Jožeta Hameršaka, vezan na njegovo mamo in rožni venec: “Jaz sem odnesel iz te svetovne vojne zdrave ude in celo kožo. Čeravno sem izgubil paternošter, molek iz Brezij, ki mi ga je dala mama, ko sem šel k vojakom, rekoč: “Te bo mati božja čuvala”. Niti enkrat nisem molil z njim. Nekateri so imeli na kapah pripete razne svetinjice in molke, pa jim vse ni nič pomagalo. Morali so dati svoje življenje za habzburško, avstroogrsko dinastijo.” |
