Iz las pletena verižica za uro 2

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                  366

Datacija Okrog 1850 ali prej
Avtor in naslov
Delavnica, poreklo Avstroogrska
Mere v cm

 

 

 

Dolžina verižice  :   27  cm             Debelina  snopa las:   0,7 cm

Sredinsko obešalo za uro:    3,3 x 2,1 x 0,2  cm

Opis snovi Pravi človeški lasje

Nizkokaratno zlato čistine 460/1000

 

                            

Ohranjenost, stanje Zelo dobra.
Tehnika izdelave Vlivanje zlata v kalupe, serijski izdelki

Ročno spletanje las v drobne oglate kitke, 3x 5 takih kitk pa v končno kito. Očitno profesionalen izdelek.

Znak Zelo slabo vidni avstroogrski žigi. Čistina zlata določena na podlagi uradnega certifikata,  ki ga je izdal Puncovni urad Praga
Slog, stil Bidermajer
Literatura Jeanenne Bell: OLD JEWELRY, 7. izdaja, str. 31, 32, 42, 43, 61, 62
Opombe, zgodovina Tudi ta verižica za moško žepno uro  je bila l. 1999 kupljena v znani starinarnici Dorotheum v Pragi. Vedoč, da so taki izdelki obstajali tudi pri nas, smo jih iskali tukaj, vendar zaman. Nekateri viri navajajo, da se je koncem 19. stoletja razvil do nakita iz las (zapestnice, moške kratke verižice za uro, dolge verižice za ženske ure ter skupne za takratne izvedbe očal) odpor, ter da je večina končala v pečeh. Na naših tleh so žene in dekleta izpričano pletle iz lastnih las zlasti ljubezenska darila. V isti tehniki so izdelovale  tudi izdelke iz konjske žime. Časopisi tistega časa so v kotičkih, namenjenih ženskam, opisovali postopke namakanja, kuhanja, sušenja in spletanja človeških las, za lažje delo in večjo obstojnost. Zlatarji pa so odkupovali lase za profesionalno spletanje, ter delali in prodajali zaključke doma narejenim izdelkom.

Za primerjavo s profesionalnim izdelkom , dodajamo še takega, ki je na Češkem bil narejen doma, zlatar pa mu je dodal le zaključke iz nedragocene pozlačene pločevine. Kupljeno na vaškem bolšjem sejmu na Češkem.