EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 402
| Datacija | Pred drugo svetovno vojno |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Slovenija |
| Mere v mm | 49 x 24 x 9 mm |
| Opis snovi | Živalska kost Nedragocena kovina rumene barve |
| Ohranjenost | Zelo dobra |
| Tehnika izdelave | Ročno brušenje in izrezovanje |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Koščeni nakit. Sentimentalni nakit. |
| Literatura | Anej Sam: OBLAČENJE IN MODA, Jasa 2006, str. 26 |
| Opombe, zgodovina | Ob prikazu nakita med Slovenci, se težko izognemo vprašanju, zakaj pravzaprav se je pračlovek pričel lepšati. Nekateri raziskovalci trdijo, da je bila že prvotna vloga obleke olepševalna. Trditev verjetno izvira iz dejstva, da zakrivanje telesa , tetoviranje in barvanje kože segajo v nejasne davnine, oziroma, da je človek pokrival telo tudi tedaj, ko ga ni zeblo. Svoje je nedvomno dodalo tudi rivalstvo, ki je posameznika vzpodbujalo k različnim “popravkom” lastnega telesa in iskanju vedno novih vidnih razlik med ljudmi z najrazličnejšo, čeprav surovo oblikovano obleko in nakitom. Verjetno pa je tudi ta vidik opremljanja člov. telesa pri naših davnih prednikih imel še starejšo pojavnost in razloge. S posebnimi oblačili, nakitom in barvanjem telesa so odganjali zle duhove, strašili sovražnike, klicali dež, se prilizovali bogovom, … Polagoma so doumeli določene zakonitosti pri oblikovanju predmetov in ujemanju barv, si pridobili čut za estetiko, zaželeli si biti lepi. Večina ljudi je še danes prepričana, da se to doseže z lepo obleko, nakitom in barvanjem telesa. |
