EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 407
| Datacija | Konec 19. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska, Rijeka ? Morda tudi Zagreb |
| Mere v mm | 45 x 2o x 7 |
| Opis snovi | Srebro čistine 750/1000, delno pozlačeno Emajl v črni in beli barvi Rdeč steklen kamenček |
| Ohranjenost, stanje | Odlična, brez napake |
| Tehnika izdelave | Tehnika vlivanja, ročnega emajliranja in vstavljanja steklenega kamenčka ter oblikovanja fibule |
| Znak | Zaponka ima dva žiga. Prvega od proizvalajca, ki je neprepoznan, ter avstroogrski žig za male srebrne predmete s čistino 750/1000, veljaven v času od 1866 do razpada cesarstva. Oznaka V znotraj tega žiga označuje kraj nastanka. V je bil v tistem času znak tako za Zagreb kot za Rijeko. |
| Slog, stil | Morčki, morčići, mori, ….. |
| Literatura | Ivanka Vrtovec: NARODNI NAKIT HRVATSKE, str 43, 75 LONELY PLANET, str. 133, Grad Rijeka: Morčić – Riječki suvenir Za žig: Jan Divis: SILBERSTEMPEL AUS ALLER WELT, str. 140, štev. 983 ter str. 125, štev. 833 |
| Opombe, zgodovina | Morček je dobil svojo podobo po Turku, Mavru. Najverjetneje podoba izvira iz Benetk v 17. in 18. stol., kasneje pa so jo množično prevzeli tudi kraji v hrvaškem primorju, zlasti Rijeka. Zaradi izgleda in dostopne cene je morček v 19. stol. in kasneje postal tradicionalni kmečki nakit v hrvaškem primorju, Istri in na teritoriju današnje Slovenije. Najbolj razširjeni so bili uhani. Morčke so izdelovali tudi v Ljubljani, ter mnogih drugih mestih Avstroogrske. Še več zgodvine je pri Broški morček |
