EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1039
| Datacija | Zadnja četrtina 19. Stol. Datacija določena na podlagi žiga, ter oblike vrtljivega dela zaponke, ki so jo pred koncem stoletja opustili |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska, Dunaj |
| Mere v mm | 43 × 27 × 12 |
| Opis snovi | Srebro čistine 750/1000 Emajl |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Ročno oblikovanje in cizeliranje |
| Znak | Žig Avstroogrske za male srebrne predmete s čistino 750/1000, veljaven od 1.4.1872 do 1.5.1922. Črka A v žigu pomeni, da je bila broška izdelana na Dunaju |
| Slog, stil | Verski in romarski nakit |
| Literatura | Darko Knez: SVETINJICE iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2001, str. 18, 31, 32 JAN DIVIS : Silberstempel aus aller Welt, str. 140, št. 983 in št. 833 |
| Opombe, zgodovina | Slovenci so veliko hodili na božje poti in romanja. Maria Zell na Zg. Štajerskem, po naše Marija Celje , je bila na tretjem mestu po priljubljenosti med našimi ljudmi, takoj za Brezjami in Višarji, gledano za čas od 15. stoletja pa do 1. svet. vojne. Stotine slovenskih romarjev je v procesijah hodilo na to daljno pot, da bi doseglo čudežno uslišanje svojih prošenj. Priljubljenost romarskih poti in časovni razpon sta ocenjena glede na najdene svetinjice teh svetišč na naših tleh. Ceneno svetinjico kot dokaz romanja in svojih zaobljub, si je privoščil skoraj vsak udeleženec. Zlate in srebrne svetinje iz romanja, pa so si lahko kupili le premožnejši. Zanje je to bil statusni simbol, izraz moči in dobrikanje svetnikom in Bogu. |
