EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1133
| Datacija | Okrog l. 1900. Datacija določena na podlagi žiga in oblikovanja |
|---|---|
| Avtor in naslov | Zelo verjetno Zlatarstvo Čuden, Ljubljana |
| Delavnica, poreklo | Avstroogrska , Ljubljana |
| Mere v mm | 20 x 9 x 9 |
| Opis snovi | Zlato čistine 580/1000 Sintetični rubin |
| Ohranjenost, stanje | Odlična za zlate dele, rubin pa ima razpoko. |
| Tehnika izdelave | Povsem ročno oblikovanje in cizeliranje zlata Ročno umeščanje kamna s krapnami Broška ima zelo redko in zelo učinkovito zaščito pred izgubo |
| Znak | 58o za čistino zlata, ter avstroogrski žig za zlato te čistine, veljaven v času od l. 1866 do razpada cesarstva |
| Slog, stil | Secesija |
| Literatura | Za žig: Puncovni urad: SEZNAM PUNCOVNICH ZNAČEK …, Praha 2012 Časopis SLOVENEC z dne 2.1.1896 in 19.2.1910 Časopis SLOVENSKI NAROD z dne 2.1. in 30.3. 1896 Damjan Ovsec: ORIS DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA V LJUBLJANI OD ZAČETKA DVAJSETEGA STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE, l. 1979, str. 8 do 15 |
| Opombe, zgodovina | Broška izhaja iz dediščine po ljubljanski slovenski zlatarski družini Čuden. Fran Čuden, urar in juvelir, je dolga leta imel v Ljubljani urarstvo, zlatarstvo in trgovine z urami, nakitom in celo kolesi ( Kolesa Styria ). Iz oglasov v časopisju razberemo, da so njegove lokacije bile Mestni trg 25, Veliki trg in Poljanska c. 31. Poslovno je bil zelo uspešen, med drugim je po ljubljanskem potresu postavil eno lepših ljubljanskih secesijskih hiš pri sodni palači, danes Tavčarjeva 6. Broška je bila narejena v času pred koncem prve vojne. To je bilo obdobje, ko je bil najvišji sloj v Ljubljani v glavnem nemški, saj smo živeli v okviru avstro-ogrske monarhije. Le-ta je imel oblast in vpliv ter dajal vtis, da je Ljubljana pretežno nemška, kljub temu, da je bilo število nemške manjšine sorazmerno majhno. Nemško govorečega prebivalstva je bilo l. 1890 16,8 %, deset let prej pa 21,5 %. Napisi po trgovinah in gostilnah so bili zgolj nemški ali kvečjemu dvojezični. Nemški sloj je živel po svoje in se je zgledoval po centrih monarhije – Dunaju, pa tudi Gradcu. Kdor je imel dovolj pod palcem se je šel obleč pomladi in jeseni na Dunaj ali Gradec. Z modo in načinom življenja tam so bili dodobra seznanjeni. Slovenci na drugi strani pa niso zelo zaostajali, saj se je tudi v Ljubljani dalo marsikaj kupiti ( uvožena angleška, francoska itd. blaga ), vpliv velike mnogonarodne monarhije pa se je čutil in širil , preko časopisov, revij, knjig, …, do bontona , povsod. |
