EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1335
| Datacija | Kmalu po polovici 19. stol. |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm | 75 x 0,6 x 0,6 cm Križ: 3,3 x 1,9 0,2 cm Svetinjica: 1,5 x 1,3 x o,1 cm |
| Opis snovi | Jet Medenina, nekdaj pozlačena Nedragocena kovina za člene, zarjavela Posrebren aluminij |
| Ohranjenost, stanje | Srednja. Pozlata je obrabljena, železni členi in križ so zarjaveli. Jagode iz jeta so v celoti ohranjene in neobrabljene. |
| Tehnika izdelave | Brušenje jeta v kroglice, luknjanje Vlivanje križa v kalup Veriženje žice Zlatenje in sestavljanje |
| Znak | Svetinjica ima na licu upodobljeno Marijo Brezmadežno z napisom na obodu O MARIA ….. SENZA PECC. PP. N., na spodnji strani pa Marijin monogram |
| Slog, stil | Verski pripomoček |
| Literatura, vir | dr.France Prešeren: Pesnitve in pisma, Knjižnica Kondor, l. 1962, NEBEŠKA PROCES’JA, str. 121, 122 |
| Opombe, zgodovina | Rožni venec je dediščina iz roda v rod po ženski liniji. Imeli so ga že v družinah Novak, Zavodnik, Popotnik, Juhas. Najstarejše znano ime v vrsti je Elizabeta Novak, roj. 1880, iz Iške vasi, vendar se ve, da je prvotna lastnica v resnici bila njena babica. Danes ga hrani pra, pra, pra, … vnukinka Špela iz Ljubljane. Ker rožni venec izhaja skoraj še iz Prešernovih časov, smo nanj navezali nekaj njegovih misli : NEBEŠKA PROCES’JA . . . Bog sedi na svojem stoli, s celo je častjo obdan, angelci stoje okoli, bil je vseh svetnikov dan. In pri sebi svoj’ga Sina ima in svet’ga Duha, vseh nebeščanov družina se je zbrala krog Boga, gledat tam proces’jo sveto, trumo duš zveličanih, iz sveta poprejšnje leto in iz vic poklicanih. . . . Na banderah jagnje božje, roženkrance na vrateh, pred na zemlji jim orožje čez hudiča in čez greh. Duš gre mimo, da mil’joni dosti manjkalo jih ni; na komolcu v stoli sloni Bog, se žalostno drži. . . . “Kakor da za beračune, in za kmetiče samo, za menihe in za nune bil bi vstvaril jaz nebo! Ti le al’ kaka pokveka ne gredo v pekel se gret; – ni gosposkega človeka v sveti raj že nekaj let.” . . . |
