EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 13 in 399
Datacija | Osemdeseta leta 19. stoletja |
---|
Avtor in naslov | |
---|
Delavnica, poreklo | |
---|
Mere v cm | Ura: 3 x 4,2 x 1 cm Verižica: 160 x 0,3 x 0,3 |
---|
Opis snovi | Srebro , delno pozlačeno Steklo Emajl na nedragoceno kovino |
---|
Ohranjenost, stanje | Dobra. Mehanizem potreben čiščenja in morda popravila |
---|
Tehnika izdelave | Kombinirane strojne in zlatarske tehnike za ohišje, ročno graviranje in cizeliranje |
---|
Znak | Državnih žigov ni mogoče prebrati. Na zadnji strani ohišja ima znak živalske kože, znotraj pa številki 22 |
---|
Slog, stil | Žepne ure |
---|
Literatura | Vesna Bučić: URE SKOZI STOLETJA, Narodni muzej 1999, str. 97, 100, 101 |
---|
Opombe, zgodovina | Za majhne ure, ki se nosijo ob telesu, je naše jezikovno območje vse do začetka 20. stoletja poznalo samo izraz “žepna ura”. Ob koncu 15, stoletja, ko se pojavijo prvi primerki majhnih uric, so jih od vega začetka prenašali le na traku ali verižici okoli vratu, pozneje tudi v usnjenem mošnjičku za pasom. Šele v 19. stoletju se je ” žepna ura” resnično preselila v žep moške obleke, medtem ko so damske urice še naprej visele okoli vratu ali pa so bile zataknjene za pas ali skrivni prsni žepek. Urica je še “nohtarka”, kar pomeni, da je za premikanje kazalcev potrebno z nohtom sprostiti mehanizem. Iz roda v rod ostaja v družini B. iz Ljubljane. Pri mladini je bila zelo zaželjena in nošena na verižici še do konca sedemdesetih let, ko bi potrebovala urarja. Od takrat pa je del zanimive stenske dekoracije. |
|
---|