Amorjeva puščica

Kategoriji: ,

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :      1144

DatacijaZadnja petina 19. stol.
Avtor in naslov
Delavnica, porekloAvstroogrska  ?
Mere v mm40 x 16 x 8
Opis snoviSrebro čistine 8oo/1000, pozlačeno z rdečkastim nizkokaratnim zlatom

Brušeno steklo

Ohranjenost, stanjeDobra. Pozlata je delno obrabljena
Tehnika izdelaveTehnika vlivanja, zlatenja in ročnega vstavljanja steklenega kamenčka s krapnami
ZnakD  , 8oo za čistino, neprepoznan znak izdelovalca
Slog, stilSecesija,  sentimentalni nakit
LiteraturaDamjan J. Ovsec : SRCE MOJE     Valentinovo, praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev

Janez Hofler: SREDNJEVEŠKE FRESKE  V SLOVENIJI, 1. knjiga, str. 11

Opombe, zgodovinaKupido, poosebljena goreča ljubezenska sla, ter Amor, rimski bog ljubezni, imata v upodobitvah identične atribute: puščico, lok ali baklo.   Broška  ima torej jasen namen izpovedati ljubezen, doseči srce in ostati v njem.

Broške so mediteranski izum, ki se je v 12. do 13. stoletju razvil iz preproste varnostne zaponke. Med broške  ne prištevamo na pr. še starejših fibul, ki so starim Rimljanom,  vedno na levem ramenu,  spenjale toge. Pomembno je torej, da je pri broški primaren krasilni in ne uporabni moment. Kdaj so jih pričeli nositi naši predniki je zelo težko ugotoviti, srečali pa so se z njimi že zelo kmalu – in to na freskah po cerkvah. Iz tega vira so verjetno vsa prva srečanja naših prednikov z nakitom – biseri na glavah svetnic, zaponkami na  ogrinjalih svetnikov in svetnic, nizi korald, prstani. Na eni naših starejših fresk ki prikazuje Marijino oznanjenje, Crngrob na Gorenjskem, iz leta 1300 do 1320, nosi Angel oznanjenja  na sredini plašča pod vratom veliko okroglo zaponko. Freska je izdelek lokalne delavnice.