EVIDENČNI LIST NAKITA št. :
| Datacija | Sedemdeseta leta 20. stoletja (nakup verjetno starejšega izdelka) |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Balkan |
| Mere v mm | 30 v 16 x 16 mm |
| Opis snovi | Srebro nedefinirane čistine |
| Ohranjenost, stanje | Zelo dobra |
| Tehnika izdelave | Tehnika ročnega vlečenja srebrne niti in granulacije |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Tipičen balkanski filigran s pogostim motivom ženskih prsi zlasti na iglah, uhanih, ovratnih, naprsnih in manšetnih gumbih tako za ženske, kot za moške. |
| Literatura | Ivanka Vrtovec: NARODNI NAKIT HRVATSKE, l.1985, str. 23, 33, 35, 39 |
| Opombe, zgodovina | Filigran je svoje ime dobil iz latinskih besed za nit (filum) in zrno (granum). Ime označuje okrasne predmete, narejene z vlečenjem srebra ali zlata v tanke žice – niti in oblikovanjem v drobne kroglice – granule. Postopek je poznan že v antični Grčiji, Etruriji in starem Rimu. Na tleh nekdanje Jugoslavije, že prej tudi Avstroogrske, je bila proizvodnja in prodaja filigrana izdatno zastopana po turističnih krajih ob Jadranski obali, pa tudi na celini. Pogosto kombiniran s pravo ali sintetično koralo je bil zelo všečen in skoraj nepogrešljiv suvenir iz dopustovanja ob morju tudi za Slovence. Manšetne gumbe si je v času obiska Dalmacije kupila Marija Zavodnik, roj. l. 1911, iz Višnje gore. Sedaj jih v spomin nanjo hrani družina. |
