Zaponka pionirska

Kategorija:

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                                                   1268

DatacijaTretja četrtina 20. stoletja
Avtor in naslov
Delavnica, porekloJugoslavija, Zagreb
Mere v cm

 

 

 

2,3  x  1,6  x  0,5     cm
Opis snoviPozlačena nedragocena kovina

Guilloche  emajl

Ohranjenost, stanjeDobra. Pozlata je na licu značke obrabljena
Tehnika izdelaveStrojna preša  in razenje kovinske osnove, nanos prosojnega emajla, zlatenje
ZnakZnak proizvajalca  ZAGREB, na licu pa napis ZA DOMOVINU S TITOM NAPRIJED
Slog, stilPionirske zaponke
LiteraturaAdrijana Skaza: ” ČASTNA PIONIRSKA ” ,   RAZISKOVALNA NALOGA ,  Zgodovina,   Prva gimnazija Maribor
Opombe, zgodovinaRdeča rutica okrog vratu, modra pionirska kapica – “Titovka ”  in pionirska  zaponka z napisom ZA DOMOVINO S TITOM NAPREJ, so bile spremljevalke vseh generacij šolarjev od druge svetovne vojne do leta 1990. Sprva so bili združeni v Zvezo pionirjev, ki je bila opredeljena kot vzgojno-zabavna, patriotska in sprva izven šolska organizacija. Šele leta 1963, pa je zvezi bila podeljena tudi funkcija, da bogati znanje ki ga daje šola , in bo morala postati obvezni del vzgojno-izobraževalnega procesa.

Otroci, cicibani, so s šestim letom vstopili v 1. razred osnovne šole, s tem pa so se pridružili Zvezi pionirjev ( kasneje združeni v Pionirsko org. Jugoslavije ). Vsakokrat so jim priredili svečan sprejem, ki je spremljal pionirsko častno besedo, zaobljubo. Njihov pozdrav se je glasil: “Za domovino   s Titom naprej “. Po pouku je bila v šolski jedilnici pogostitev, kjer so dobili hrenovko, žemljo in žličko gorčice ter malinov sok. To je bil za njih velik dogodek, saj so se te dobrote le redko znašle na njihovem domačem jedilniku. Nad šolskimi vrati sta viseli jugoslovanska in slovenska zastava in slika Josipa Broza Tita.

Pionirska organizacija  je pomembno prispevala k razvoju cele vrste mladinskih dejavnosti in postala velik del slovenke kulture. Za spomin na te čase marsikdo še danes čuva vsaj zaponko. Vsaka republika je na njej imela napis v svojem jeziku, v našem muzeju pa se je znašel hrvaški.

Avtorica nam v svojem uvodu pove še eno zanimivost: ” Podatke o pionirski organizaciji sem iskala v knjižnici, kjer so me presenetili z dejstvom, da je bila večina knjig po osamosvojitvi Slovenije l. 1991 odpisanih in uničenih. Edina ohranjena knjiga je Pionirska organizacija v Sloveniji od leta 1942 do 1882. ”