Moška žepna ura Dama

EVIDENČNI LIST NAKITA št. :                     668

DatacijaOk. l. 1900
Avtor in naslovS   F

K   A

Delavnica, poreklo
Mere v mm49 x 67 x 10
Opis snoviPosrebrena nedragocena kovina
Ohranjenost, stanjeZelo slaba. Navijalni gumb je odlomljen,  manjkajo kazalci ter steklo
Tehnika izdelaveKombinirane tehnike za kovino

Graviranje in cizeliranje

ZnakS    F  K  A         Črke postavljene v kvadrat, med njimi pa je pokončna puščica 

( na urnem mehanizmu )

Na reliefnem pokrovu ure je vgravirano ime IZUMIKO 

Slog, stilSecesija
LiteraturaČasopis SLOVENEC, 7. 0ktober 1879

Ilka Vaštetova: ROMAN O PREŠERNU, str. 86

Ivan Mrak: MOJ OČE

Opombe, zgodovinaNaša žepna ura je bila kupljena v Ljubljani v starinarnici le zaradi lepega pokrova. Njena zgodba ni znana.

Srečamo pa opise srebrnih in zlatih žepnih ur na naših tleh v literaturi, pesmih , poročilih iz mnogih slovenskih pokrajin ter časopisnih oglasih v Slovencu in Slovenskem narodu že od sredine 19. stol. dalje. 

 Zlate žepne ure v tem muzeju nimamo. Tudi sicer so bile zelo redke, in med njimi tudi take, ki so bile “zlate” le po izgledu. Oglas v časopisu Slovenec  na primer bralcem v sklopu “Največje razprodaje stvarij s svetovne razstave” ponuja “Žepne ure iz umetnega zlata z zastonj pridodano verižico od pravega double-zlata, ključicem in etui-jem.”                                                                         

 Izpričano pa sta zlato uro med drugimi imela France Prešeren in oče Ivana Mraka. Prešerna je za leto 1833 Vaštetova opisala:    “Prešeren si je pripel iglo v kravato in vtaknil v žep svojo lepo zlato uro, dar moravskega grofa, kateremu je nekoč inštruiral sina.” To isto uro srečamo tudi ob opisih njegovih zadnjih dni življenja in pisanja oporoke, s katero je zlato žepno uro zapustil sinu, stensko pa hčerki. 

Pisatelj Ivan Mrak pa je svojega očeta opisal:  “imel je zlato verižico za uro, zlato uro (veliko, bahato), na manšetah pa diamantne  gumbe. Bil je ljubezniv, vendar samozavesten.”