EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1413
| Datacija | Druga polovica 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Slovenija |
| Mere v mm | 22 x 22 x 6 mm 40 x 19 x 6 mm 40 x 21 x 5 mm |
| Opis snovi | Posrebren aluminij Barve Pozlačena nedragocena kovina Emajl Pozlačena nedragocena kovina Barve |
| Ohranjenost | Zelo dobra |
| Tehnika izdelave | Strojno oblikovanje kovine, ter ročni nanos emajla in barve, srebrenje, zlatenje |
| Znak | ŠMARNA GORA , ŠMARNA GORA , Planinsko društvo Šmarna gora |
| Slog, stil | Planinski nakit |
| Literatura. vir | dr. Jurij Šilc: gradivo za potrebe Četrtne skupnosti Šmarna gora, junij 2019 France Prešeren, PESNITVE IN PISMA, Šmarna gora, str. 124, 125 |
| Opombe, zgodovina | Šmarna gora ni le priljubljena izletniška in razgledna točka, ampak ima tudi zelo pestro zgodovino. Dokazano je bila poseljena vsaj že v starejši železni dobi. Naselbina je bila sestavljena iz več naselbinskih teras, ki so bile postavljene po zatišnem zahodnem pobočju. Cerkev na gori je stala vsaj že v 13. stoletju, izrecno omenjana pa je kot romarska kapela Roženvenske Matere Božje l. 1314. Proti koncu 15. stoletja je cerkev z obzidjem postala protiturška taborska utrdba, ki ni bila nikoli zavzeta. Kapela je bila skozi čas večkrat prezidana in povečana, sedanja baročna cerkev pa je l. 1729 nadomestila nekdanjo gotsko. V njej so ogleda vredne poslikave. Šmarna gora je bila v preteklosti bolj božja pot kot pa pohodniški cilj. Naš največji pesnik ji je posvetil daljšo pesem in jo zaključil takole: ” Tega, ki na goro hodi, bo Marija var’vala, da ne bo peklenski zlodi v smrtni uri zmotil ga; on bo šel v nebesa srečno – gori z angelci bo večno roženkranc in litanije molil, hvalo pel Marije.” |
