EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 1133
| Datacija | Konec 19. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | |
| Mere v cm | 11 x 3,5 x 1 cm
|
| Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina srebrne barve Protizdrsna zaščitna plast Steklo |
| Ohranjenost, stanje | Dobra |
| Tehnika izdelave | Strojno oblikovanje kovine, sestavljanje, vijačenje
|
| Znak | Nima |
| Slog, stil | stil prvih naočnikov – ščipalnikov |
| Literatura | dr. Henrik Neubauer: GIB SKOZI STOLETJA, Obnašanje gibanje in odnosi med ljudmi 0d 15. do 19. stol., Ljubljana, 1997, str. 6o, 76, 77 Mira Mihelič: APRIL, DZS, Ljubljana 1959, str. 208 |
| Opombe, zgodovina | V 18. stol. so najpremožnejši na našem ozemlju, če so bili daljnovidni ali kratkovidni, že lahko uporabljali lornjone – očala na držalu iz roževine ali različnih kovin, obešene na verižici okrog vratu. Ob koncu 19, stol. pa so lahko delovni ljudje s slabim vidom nosili ščipalnik, imenovan tudi nanosnik, ( očala, pritrjena na nosu ), ljudje, ki jim ni bilo potrebno delati pa lornjon ali lornjeto. Ščipalnik je dediščina po družinah Požar – Sušelj iz Pivškega. Kupljen je bil pri optiku Giustu Hirsch-u v Trstu, Via Maria Teresa 31. Verjetno so ga uporabljale ženske. Kako ga je uporabljala njena teta, nam opiše Mira Mihelič: “,Stric je zelo ljubeče, zelo pozorno ravnal s svojo drobno plavolaso ženo, ki je bila prav tako kratkovidna kot on, le da je namesto naočnikov nosila lahek nanosnik, na eni strani pritrjen na črno svileno vrvico, zataknjeno v zlato broško nad prsnim žepkom njene bele batistne bluze, tako da ga je lahko sem ter tja snela in spravila v tisti žepek in te nato gledala dalje s posebnim, nebogljenim in milim pogledom kratkovidnih žensk.” |
