EVIDENČNI LIST NAKITA št. :
| Datacija | Med 1947 in 2006 |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | …… , JERAŠA LJUBLJANA, AUREA Celje |
| Mere v mm | Med 27 x 22 x 8 mm in 44 x 44 x 8 mm |
| Opis snovi | Pozlačena nedragocena kovina, oz. nikljana nedragocena kovina 1 x Emajl Barva |
| Ohranjenost | Razen v enem primeru – odlična |
| Tehnika izdelave | Vlivanje kovine v kalup, celično emajliranje |
| Znak | GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA PZS 5 x 35 let GRS NA BOVŠKEM 1947 BOVEC 1982 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA PZS 1912 1982 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA PZS 70 LET (oblikoval Vlasto Kopač ) – darovano našemu muzeju |
| Slog, stil | Priponke in znaki gorske reševalne službe |
| Literatura | F. Malešič, C. Griljc, V. Kopač, M. Štebe, T. Škarja: ZGODOVINA REŠEVANJA V GORAH NAD KAMNIKOM, PZS 2002, str. 66, 94, |
| Opombe, zgodovina | V drugi polovici 19. stol. se je z razmahom visokogorskega planinstva ponesrečilo vedno več turistov. Reševali so jih predvsem gorski vodniki, katerim so njihova društva postavila to za eno vodniških dolžnosti, za reševanje pa jih niso posebej izučili. Po Švicarskem vzoru je Nemško-Avstrijsko planinsko društvo nato na naših tleh leta 1886 organiziralo gorsko reševalno službo. Reševanje je bilo zaupano gorskim vodnikom, večinoma Slovencem, ob pomoči domačinov. Raznarodovalni pritisk ter postavljanje izključno nemških tabel s strani DOAV in pri tem ponemčevanje krajevnih imen, je sprožalo odpor domačinov, hkrati pa potrebo ne le po že samostojnem SPD, ampak tudi po lastni reševalni službi. Leta 1912 so tako ustanovili prvo Rešilno postajo in to v Kranjski gori, leta 1921 pa še reševalna odseka v Kamniku in Mojstrani. Gorsko reševanje se je od takrat do danes le še širilo, izpopolnjevalo, pridobivalo na znanju in opremi. Njegova osnovna naloga je preventivna dejavnost in pomoč ponesrečenim in onemoglim obiskovalcem gora. Vse prikazane priponke so del osebne zbirke arh. Vlasta Kopača. |
