EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 203
| Datacija | Ok. 1968 |
|---|---|
| Avtor in naslov | R R, verjetno Kranj |
| Delavnica, poreklo | Slovenija, Jugoslavija |
| Mere v mm | 21 x 8 x 4 |
| Opis snovi | 14 karatno zlato Oniks ploščica |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Vlivanje, , ročno vkovanje kamna |
| Znak | R R za izvajalca 585 za čistino zlata |
| Slog, stil | Moški okrasni prstan z vtisom pečatnega |
| Literatura | |
| Opombe, zgodovina | Prstan je sinu Petru kupila mama Nežka Guzelj iz Kanja. Nosil ga je, bolj mami v veselje, in po par letih opustil, saj ga je pri športu zelo oviral. Je pa bil prav ta model v tistih časih med moškimi zelo razširjen in popularen. In zato sodi sem tudi tale zgodba: Okrog l. 1976 je bil v Šiški kot telefonist-receptor v manjši del. org. honorarno zaposlen tovariš, pred upokojitvijo spoštovan občinski delavec. Vsa leta je z eno plačo preživljal ženo in šolal otroke, živel v premajhnem stanovanju. Nekoč pa je sodelavcem povedal, da ima pomembno obletnico in vabi vse čez nekaj dni na pogostitev v sejno sobo. Bil je zelo priljubljen in darilo naj bi mu to pokazalo. Ker je vratarnica bila mrzla in prepišna, je padla odločitev: darilo bo debela, topla jopa. To mu je bilo tudi v naprej povedano, njegov odgovor pa je bil, čeprav tih in zadržan: “jaz pa sem si vse življenje želel prstan”! In ga je dobil, zlatega, s črno ploščico iz oniksa in drobnim kamenčkom v enem kotu le-te. Bil ga je neizmerno vesel in v vratarnici nameščal roko tako, da je bil prstan ves čas viden. Grel ga je bolj kot še tako topla jopa, darovalce, ki so ga opazovali, pa tudi. |
