EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 205
| Datacija | L. 1935 Predelava l. 1967 |
|---|---|
| Avtor in naslov | Ljubljana |
| Delavnica, poreklo | Jugoslavija, Slovenija |
| Mere v mm | 20 x 13 x 7 |
| Opis snovi | 14 karatno zlato fasetiran sintetični rubin |
| Ohranjenost, stanje | Dobra. Zgornji robovi faset so mestoma drobno okrušeni |
| Tehnika izdelave | Ročne zlatarske tehnike oblikovanja in vkovanje kamna |
| Znak | 585 za čistino zlata |
| Slog, stil | klasični |
| Literatura | ŽENSKI SVET št. 7, letnik V, str. 224 |
| Opombe, zgodovina | Prstan je leta 1935 z namenom zaroke prinesel na Osoje k mami svoje izbranke, Mariji Požar, znani akademski kipar Karel Putrih ( njegova je polovica kipov na naši skupščini ). Mami ga je izročil zato, ker je bila njegova izbranka Breda stara šele 14 let, vendar že zelo lepa in postavna. Bil pa je očitno prehiter , čustva pa enostranska, razen trdnega prijateljstva za vse življenje, se kaj več ni razvilo. Breda je prstan kot odrasla redno nosila, saj drugega ni imela. Zgodilo pa se je, da zaradi prehodne bolezni l. 1966 ni uspela pripraviti božičnega praznovanja in božičnih daril . Hčerki, ki je vsa opravila prevzela, je zato pod božično drevo zavila kar ta prstan. Na žalost nima več prvotne oblike. Ker je bil zelo bogato okrašen, in mladini preveč starinski, je romal k zlatarju in dobil današnjo obliko. Je pa zato še vedno v rabi. Kako naj bi izgledala zaroka v prvi tretjini 20. stoletja nas pouči Revija Ženski svet. Zaročenec naj na dan zaroke najprej pošlje šopek, čez 2 uri pa pride in prinese zaročni prstan v škatljici, ki jo izroči zaročenki. Tudi ona mu v zameno da prstan, drug drugemu si ju natakneta. Če ta prstan ni hkrati tudi že poročni, naj ima briljant, biser ali safir. Drugi kamni niso primerni. Odslej oba zaročenca nosita zaročni prstan. |
