EVIDENČNI LIST NAKITA št. : 538
| Datacija | Štirideseta leta 20. stoletja |
|---|---|
| Avtor in naslov | |
| Delavnica, poreklo | Češkoslovaška, Stara republika |
| Mere v cm
| 6,8 x 5 x 1 cm |
| Opis snovi | Plastika Nedragocena kovina sive barve |
| Ohranjenost, stanje | Odlična |
| Tehnika izdelave | Tehnika vlivanja v kalup Toplotno združevanje plasti in zaponke |
| Znak | Nima |
| Slog, stil | Art Deco |
| Literatura | Revija NAŠA ŽENA, letnik 1052, št.1 |
| Opombe, zgodovina | Broška je bila predvojno darilo gospodični J.D. iz Homca. Nam pa se še posebej zanimiva zdi zadrega, kam z broško? Kje naj bo pripeta? Pri oblekah in bluzah z visoko stoječim ovratnikom iz prve četrtine 20. stoletja je veljalo pravilo, da mora biti nekje v višini grla in na sredini telesa. Broške so bile kompaktne, pravilnih okroglih, ovalnih ali štirioglatih oblik. Sedaj pa je nenadoma vse drugače. Oblačila po letu 1925 pogosto sploh nimajo ovratnika, vrat je gol, obkroža ga vratni izrez, pojavi se jopič in bolero. Vratni izrez sramežljivo zakriva enoredna kratka ogrlica, broške pa so problem. Počasne namige lahko zasledimo na fotografijah naših revij, brez tozadevnih komentarjev, ko se šopek cvetlic ali okras iz perja pojavi na levi strani obleke, broška na levem reverju suknjiča. Čisto konkreten nasvet pa najdemo šele l. 1952 v Naši ženi: “Broška naj bo pripeta kje na kakem vogalu ovratnika in ne prav na sredini pod vratom.” Nakitni bonton pri nas in po svetu določa, naj si nosilka broško pripne na svojo levo stran, gledalec pa dekoracijo potem doživi na desni. Razlogov za tako odločitev nismo zasledili nikjer. V času avtomobilskih varnostnih pasov, ki šoferkam na levi strani povzročajo škodo na nakitu in tkaninah, bi veljalo omenjeni bonton nekoliko sprostiti.
|
